Vladavina prava je ključ za razvoj Zahodnega Balkana
Johannes Hahn se ne strinja z zahtevo Emmanuela Macrona, da ne bi smelo biti širitev pred temeljito reformo EU.
Odpri galerijo
Britanska premierka Theresa May je napovedala, da bo Velika Britanija podvojila finančno pomoč regiji. FOTO: Axel Schmidt/Reuters
Na petem vrhu EU in držav Zahodnega Balkana v okviru berlinskega procesa v Londonu so se zavzeli za stabilnost in gospodarski razvoj jugovzhodne Evrope. V ospredju pogovorov so še krepitev pravne države, pozitivna perspektiva za mlade, regionalno sodelovanje in sprava.
Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je pojasnil, da morajo države v regiji, če želijo skladno z novo strategijo ujeti leto 2025, končati domače naloge do konca leta 2023. Po njegovem je določitev okvirnega načrta naredila zgodbo konkretno, spodbudila pa je tudi nujno razpravo v EU. Hahn se ne strinja z zahtevo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da ne bi smelo biti širitev pred temeljito reformo EU.
Kot je še izpostavil Hahn, je tudi pomembno, da je strategija dala vsem na znanje, da EU ne bo sprejela držav, ki niso rešile konfliktov s svojimi sosedi. To je prispevalo k rešitvi dolgoletnih problemov, kot je spor o imenu med Makedonijo in Grčijo. Voditelje EU je pozval, naj pomagajo državama, da bosta prepričala svoje državljane, da je to prava pot za njihov napredek. Sklenil je z ugotovitvijo, da vse države oklevajo, ko gre za vzpostavitev vladavine prava, ki je ključ za razvoj regije.
Britanska premierka Theresa May je napovedala, da bo Velika Britanija podvojila finančno pomoč regiji za boj proti organiziranemu kriminalu, trgovini z drogami in terorizmu. V letih 2020-2021 bodo tako pomoč povečali na dobrih 90 milijonov evrov. Po njenem zgodovina kaže, da stabilen in varen Zahodni Balkan pomeni stabilnejšo in varnejšo Evropo, Velika Britanija pa bo tudi po odhodu iz EU ostala tudi v prihodnosti polno zavezana izboljševanju blaginje in varnosti Zahodnega Balkana in Evrope.
Koordinator vrha, britanski diplomat Andrew Page je poudaril, da je London kljub brexitu zainteresiran za stabilnost in gospodarski razvoj jugovzhodne Evrope. Balkanskim državam bo še naprej pomagal, da se medsebojno povežejo z razvojem infrastrukture, kot so ceste, železnice in telekomunikacije. Velika Britanija želi tudi pokazati svetu, je še pojasnil Page, da bo tudi po izstopu iz EU tako kot prej v celoti spoštovala svoje geostrateške obveze in odgovornosti.
Pred začetkom srečanja je izbruhnil spor med Beogradom in Prištino, ler so danes na Kosovu aretirali pet Srbov. Po navedbah kosovske strani so jih prijeli zaradi domnevnega spodkopavanja kosovske ustave. Beograd je zagrozil, da bo prekinil pogovore s Prištino pod pokroviteljstvom EU, če srbskih državljanov ne bodo izpustili do večera.
Po mnenju vodje srbske diplomacije Ivice Dačića je bistvo srečanj EU in držav Zahodnega Balkana, poleg konkretnih projektov, da pokaže vsem regiji, da je širitev EU še vedno aktualna. Dačić je menil, da je treba leto 2025 bolj jasno definirati kot okvirni termin za možen pristop k EU.
Državni sekretar nemškega zunanjega ministrstva Michael Rot je dejal, da je Berlin pripravljen pomagati Zahodnemu Balkanu, ki ne sme ostati sam, pri krepitvi pravne države, ustvarjanju pozitivne perspektive za mlade generacije, regionalnem sodelovanju in spravi. Po njegovem še ni vsem jasno, da bolj kot je stabilna regija, bolje je za EU. Kot problem je še izpostavil migracije, boj proti terorizmu in razširjenost ročnega orožja. Kot je še menil, skupna evropska strategija in migracijska politika brez sodelovanja z Zahodnim Balkanom ne moreta biti uspešni. Sklenil je z besedami, da Berlin ne želi graditi evropske trdnjave.
Avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl je menila, da ni mogoče v procesu evrointegracij vreči vseh držav Zahodnega Balkana v isti koš. Po njenem mora šesterica držav, ki je v različnih fazah reformskega procesa, nadaljevati z izpolnjevanjem domačih nalog v pozitivnem tekmovalnem duhu. Dunaj si prizadeva tudi geografsko in zgodovinsko bolj oddaljenim državam članicam pojasniti pomen regije za EU.
Berlinski proces se je kot diplomatska pobuda nemške kanclerke Angele Merkel začel leta 2014, da bi opogumil države v regiji, naj izpeljejo reforme in da bi jim pokazal, da so vrata EU kljub širitveni utrujenosti odprta za vse države jugovzhodne Evrope, ki bodo izpolnile kriterije za članstvo. Po konferencah na Dunaju, v Parizu, Trstu, Sofiji in Londonu bo naslednja prihodnje leto na Poljskem.
Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je pojasnil, da morajo države v regiji, če želijo skladno z novo strategijo ujeti leto 2025, končati domače naloge do konca leta 2023. Po njegovem je določitev okvirnega načrta naredila zgodbo konkretno, spodbudila pa je tudi nujno razpravo v EU. Hahn se ne strinja z zahtevo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da ne bi smelo biti širitev pred temeljito reformo EU.
London ohranja geostrateški interes v regiji
Kot je še izpostavil Hahn, je tudi pomembno, da je strategija dala vsem na znanje, da EU ne bo sprejela držav, ki niso rešile konfliktov s svojimi sosedi. To je prispevalo k rešitvi dolgoletnih problemov, kot je spor o imenu med Makedonijo in Grčijo. Voditelje EU je pozval, naj pomagajo državama, da bosta prepričala svoje državljane, da je to prava pot za njihov napredek. Sklenil je z ugotovitvijo, da vse države oklevajo, ko gre za vzpostavitev vladavine prava, ki je ključ za razvoj regije.
Britanska premierka Theresa May je napovedala, da bo Velika Britanija podvojila finančno pomoč regiji za boj proti organiziranemu kriminalu, trgovini z drogami in terorizmu. V letih 2020-2021 bodo tako pomoč povečali na dobrih 90 milijonov evrov. Po njenem zgodovina kaže, da stabilen in varen Zahodni Balkan pomeni stabilnejšo in varnejšo Evropo, Velika Britanija pa bo tudi po odhodu iz EU ostala tudi v prihodnosti polno zavezana izboljševanju blaginje in varnosti Zahodnega Balkana in Evrope.
Koordinator vrha, britanski diplomat Andrew Page je poudaril, da je London kljub brexitu zainteresiran za stabilnost in gospodarski razvoj jugovzhodne Evrope. Balkanskim državam bo še naprej pomagal, da se medsebojno povežejo z razvojem infrastrukture, kot so ceste, železnice in telekomunikacije. Velika Britanija želi tudi pokazati svetu, je še pojasnil Page, da bo tudi po izstopu iz EU tako kot prej v celoti spoštovala svoje geostrateške obveze in odgovornosti.
Pred začetkom srečanja je izbruhnil spor med Beogradom in Prištino, ler so danes na Kosovu aretirali pet Srbov. Po navedbah kosovske strani so jih prijeli zaradi domnevnega spodkopavanja kosovske ustave. Beograd je zagrozil, da bo prekinil pogovore s Prištino pod pokroviteljstvom EU, če srbskih državljanov ne bodo izpustili do večera.
Po mnenju vodje srbske diplomacije Ivice Dačića je bistvo srečanj EU in držav Zahodnega Balkana, poleg konkretnih projektov, da pokaže vsem regiji, da je širitev EU še vedno aktualna. Dačić je menil, da je treba leto 2025 bolj jasno definirati kot okvirni termin za možen pristop k EU.
Berlin ne bo prepustil Balkana samenu sebi
Državni sekretar nemškega zunanjega ministrstva Michael Rot je dejal, da je Berlin pripravljen pomagati Zahodnemu Balkanu, ki ne sme ostati sam, pri krepitvi pravne države, ustvarjanju pozitivne perspektive za mlade generacije, regionalnem sodelovanju in spravi. Po njegovem še ni vsem jasno, da bolj kot je stabilna regija, bolje je za EU. Kot problem je še izpostavil migracije, boj proti terorizmu in razširjenost ročnega orožja. Kot je še menil, skupna evropska strategija in migracijska politika brez sodelovanja z Zahodnim Balkanom ne moreta biti uspešni. Sklenil je z besedami, da Berlin ne želi graditi evropske trdnjave.
Avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl je menila, da ni mogoče v procesu evrointegracij vreči vseh držav Zahodnega Balkana v isti koš. Po njenem mora šesterica držav, ki je v različnih fazah reformskega procesa, nadaljevati z izpolnjevanjem domačih nalog v pozitivnem tekmovalnem duhu. Dunaj si prizadeva tudi geografsko in zgodovinsko bolj oddaljenim državam članicam pojasniti pomen regije za EU.
Berlinski proces se je kot diplomatska pobuda nemške kanclerke Angele Merkel začel leta 2014, da bi opogumil države v regiji, naj izpeljejo reforme in da bi jim pokazal, da so vrata EU kljub širitveni utrujenosti odprta za vse države jugovzhodne Evrope, ki bodo izpolnile kriterije za članstvo. Po konferencah na Dunaju, v Parizu, Trstu, Sofiji in Londonu bo naslednja prihodnje leto na Poljskem.
