Tiskane izdaje
Planina pod Golico – Na jeseniški občini pravijo, da za spodbujanje turizma namenijo od 250.000 do 400.000 evrov na leto. Kakšni so finančni učinki projektov, ki jih (so)financirajo, ne vedo. Miha Smolej s turistične kmetije Uric na Planini pod Golico, kjer ta konec tedna ob vrhuncu cvetenja narcis pričakujejo številne obiskovalce, je dejal, da kakšnega investiranja občine v turizem doslej ni občutil.
Čeprav je praznik narcis osrednja spomladanska turistična prireditev v občini, Klemen Klinar, predsednik Turističnega društva Golica, edinega v občini, pravi, da je bila najpomembnejša naložba občinske uprave ureditev parkirišča pod spodnjo postajo žičnice Španov vrh, za katero je skupaj z novim krajevnim domom porabila 350.000 evrov. »Vendar to ni turistični, temveč infrastrukturni projekt,« je dejal Klinar in opozoril, da je cesta do Planine pod Golico še naprej v zelo slabem stanju.
Miha Smolej s turistične kmetije Uric, ki ima v ponudbi jahanje in prevoze s kočijo ter aktivne počitnice, je povedal, da se je dopolnilne dejavnosti na kmetiji lotil iz ljubezni do konj in da pri tem ni bil deležen nobene pomoči občine. Zaradi napovedanega nepremičninskega davka je Planina pod Golico ostala še brez apartmajev družine Podlogar: ker so z njimi zaslužili manj, kot bi znašal davek, so se jih odločili zapreti. Čeprav je spet odprta planinska postojanka pri Fencu, v središču vasi manjka osrednji turistični objekt. Hotel Belcijan je že dolgo zaprt, prav tako gostilna Pr' Čop. Klinar pravi, da bi nujno potrebovali močnega zasebnega investitorja, ki bi spodbudil še druge.
Projekti namesto strategije
Med turističnimi projekti, ki jih skupaj z evropskimi viri sofinancira občina, so po besedah Vere Djurić Drozdek Slow turizem (ureditev okolice doma na Pristavi za 55.000 evrov), projekt Motor (148.000 evrov za razvoj turistične ponudbe na področju kulturne in tehniške dediščine Jesenic), projekt SY-Cultour (182.000 evrov za ureditev Stare rudne poti do Savskih jam) in plezalna stena na tržnici (81.000 evrov). Učinka teh naložb na občinski turistični izkupiček pa po njenem mnenju ni mogoče ugotoviti.
Poleg tega je občina po besedah Zorana Kramarja, direktorja jeseniškega zavoda za šport, od leta 2009 v žičnico Španov vrh skupaj vložila 138.000 evrov. Žičnica je v tem obdobju obratovala skupaj 95 dni, obratovanje pa bi se ekonomsko izplačalo, če bi imeli na leto 70 obratovalnih dni, prepeljali 7000 smučarjev in ustvarili za 58.000 evrov prihodkov. Tako pa so ga v vseh letih le dobrih 40.000 evrov.
Vendar Klemen Klinar pravi, da občinskih vlaganj skoraj ne opazijo in da se zaradi njih turistični obisk ni povečal. »Ti projekti so lahko dodatek, ne morejo pa biti temelj osnovne turistične ponudbe, ki je skromna,« ugotavlja Klinar, ki ne zaznava, da bi se občina turizma lotevala celovito. Pogreša urejen prireditveni prostor na Planini pod Golico, še posebno programe, ki bodo obiskovalce na Jesenice in v bližnjo okolico privabljali vse leto, ne le en mesec v času cvetenja narcis.
Da sezonska turistična zanimivost ne more biti osnova razvoja turizma, se strinja tudi Vera Djurić Drozdek, a pravi, da je nabor in financiranje prioritet naloga občinske politike, in ne občinske uprave.
