Vojni med učitelji in vlado še ni videti konca
Več kot 96 odstotkov učiteljev osnovnih in srednjih šol je na sindikalnem referendumu zavrnilo zadnjo ponudbo iz Banskih dvorov.
Protestniki na Trgu svetega Marka v Zagrebu so danes na poziv premierja Andreja Plenkovića k dialogu odgovorili z molkom. Vojni med učitelji in vlado še ni videti konca. Učitelji osnovnih in srednjih šol so po 29 dnevih stavke napovedali, da bodo vztrajali do izpolnitve zahtev.
Plenković je izpostavil, da je njegova vlada v treh letih naredila več za dvig plač in pokojnin, kot številne vlade pred njo. Kot je navedel, so se plače v njenem mandatu povečale za 12 odstotkov, prihodnje leto pa bodo višje že za 18,3 odstotka. V tej zvezi je napovedal tudi rešitev zahteve po zvišanju koeficientov za izračun njihovih plač. Čeprav vlada spoštuje pravico do stavke, pričakuje od sindikalnih aktivistov, da bodo upoštevali že narejeno in kaj je še mogoče doseči v odprtem socialnem dialogu.
Na njegove besede so se protestniki odzvali z molkom, pred nosom pa so mu razvili transparent z napisom: "96 odstotkov je reklo Ne". Predsednik Neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolah Branimir Mihalinec je ocenil, da gre za prazne besede, ker učitelji v njegovem mandatu niso dobili nič več, temveč le še bolj zaostajajo. Kot je še menil, vlada lahko zagotovi 56,8 milijonov evrov letno za njihove zahteve. Mihalinec je poudaril, da odstop šolske ministrice Blaženke Divjak, ki se je izločila iz igre moči med sindikati in premierjem, ne bi ničesar spremenil, ker boj za dostojanstvo nima cene.
Čeprav so iz Banskih dvorov prejšnji teden sindikatom ponudili zvišanje osnovne plače za 6,12 odstotka v naslednjem letu ter še dva odstotka dodatka na plačo, kot tudi plačane dneve stavke, je več kot 96 odstotkov članov na sindikalnem referendumu zavrnilo zadnjo ponudbo vlade. Ker krožna stavka ni obrodila sadov, so se v torek odločili za splošno stavko, s katero skušajo še močneje pritisniti na vlado, da bi začela reševati probleme v izobraževalnem sistemu.
Stavka ima večinsko podporo v javnosti, posebej med starši šolskih otrok. Spletni portal Index je navedel, da je splošno stavko podprlo kar 65 odstotkov od 22.000 njihovih bralcev. Po podatkih šolskega ministrstva se je prvi dan pridružilo splošni stavki 66,47 odstotka osnovnih in 63,34 odstotka srednjih šol. Najvišja učiteljska plača je septembra znaša dobrih 11.000 kun (1480 evra), povprečna 7.135 (960 evrov), najnižja pa 5.251 kun neto (706 evrov).
Ne glede na to, kdo ima prav, mnogi opozarjajo sprti strani, da se v nobenem primeru ne bi smelo zgoditi, da bi okoli 370.000 šolskih otrok izgubilo šolsko leto. Podaljšanje šolskega leta in preložitev državne mature sta vse bolj verjetna. Po oceni Mihalinca in predsednice Sindikata hrvaških učiteljev Sanje Šprem je mogoče nadoknaditi izgubljene delovne dni, za zdaj pa tudi še ni ogrožena državna matura.
Plenković je izpostavil, da je njegova vlada v treh letih naredila več za dvig plač in pokojnin, kot številne vlade pred njo. Kot je navedel, so se plače v njenem mandatu povečale za 12 odstotkov, prihodnje leto pa bodo višje že za 18,3 odstotka. V tej zvezi je napovedal tudi rešitev zahteve po zvišanju koeficientov za izračun njihovih plač. Čeprav vlada spoštuje pravico do stavke, pričakuje od sindikalnih aktivistov, da bodo upoštevali že narejeno in kaj je še mogoče doseči v odprtem socialnem dialogu.
Boj za dostojanstvo nima cene
Na njegove besede so se protestniki odzvali z molkom, pred nosom pa so mu razvili transparent z napisom: "96 odstotkov je reklo Ne". Predsednik Neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolah Branimir Mihalinec je ocenil, da gre za prazne besede, ker učitelji v njegovem mandatu niso dobili nič več, temveč le še bolj zaostajajo. Kot je še menil, vlada lahko zagotovi 56,8 milijonov evrov letno za njihove zahteve. Mihalinec je poudaril, da odstop šolske ministrice Blaženke Divjak, ki se je izločila iz igre moči med sindikati in premierjem, ne bi ničesar spremenil, ker boj za dostojanstvo nima cene.
Na Hrvaškem je najvišja učiteljska plača septembra znaša dobrih 11.000 kun (1480 evra), povprečna 7.135 (960 evrov), najnižja pa 5.251 kun neto (706 evrov).
Čeprav so iz Banskih dvorov prejšnji teden sindikatom ponudili zvišanje osnovne plače za 6,12 odstotka v naslednjem letu ter še dva odstotka dodatka na plačo, kot tudi plačane dneve stavke, je več kot 96 odstotkov članov na sindikalnem referendumu zavrnilo zadnjo ponudbo vlade. Ker krožna stavka ni obrodila sadov, so se v torek odločili za splošno stavko, s katero skušajo še močneje pritisniti na vlado, da bi začela reševati probleme v izobraževalnem sistemu.
Nevarnost izgube šolskega leta
Stavka ima večinsko podporo v javnosti, posebej med starši šolskih otrok. Spletni portal Index je navedel, da je splošno stavko podprlo kar 65 odstotkov od 22.000 njihovih bralcev. Po podatkih šolskega ministrstva se je prvi dan pridružilo splošni stavki 66,47 odstotka osnovnih in 63,34 odstotka srednjih šol. Najvišja učiteljska plača je septembra znaša dobrih 11.000 kun (1480 evra), povprečna 7.135 (960 evrov), najnižja pa 5.251 kun neto (706 evrov).
Ne glede na to, kdo ima prav, mnogi opozarjajo sprti strani, da se v nobenem primeru ne bi smelo zgoditi, da bi okoli 370.000 šolskih otrok izgubilo šolsko leto. Podaljšanje šolskega leta in preložitev državne mature sta vse bolj verjetna. Po oceni Mihalinca in predsednice Sindikata hrvaških učiteljev Sanje Šprem je mogoče nadoknaditi izgubljene delovne dni, za zdaj pa tudi še ni ogrožena državna matura.
