Tiskane izdaje
Beograd – Zmago na nedeljskih albanskih parlamentarnih volitvah sta razglasila tako prvak opozicijskih socialistov Edi Rama kot tudi blok konservativnih demokratov premiera Salija Berishe. Po navedbah volilne komisije opozicija po četrtini preštetih glasov vodi v številnih regijah, tudi v Tirani.
Volilna komisija je sporočila, da po 24 odstotkih preštetih glasov vodijo socialisti z 52 odstotki, demokrati pa so osvojili 37 odstotkov glasov. Edi Rama je zato Salija Berisho, ki se poteguje za tretji mandat, že pozval, naj prizna poraz in odstopi. Opazovalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je medtem ocenila, da so volitve zaznamovale postopkovne nepravilnosti, kljub pretepom pred volišči in nepravilnostim pri glasovanju pa jih je razglasila za svobodne in poštene.
Najhujši incident se je sicer zgodil v mestu Lac, kjer je bil v streljanju pred voliščem ubit pripadnik Socialističnega gibanja za integracijo (LSI) nekdanjega premiera Ilira Mete, trije ljudje so ranjeni. Policija še ugotavlja, ali je bila tragedija povezana z volitvami, Meta je poudaril, da so oboroženi kriminalci po naročilu vlade grozili volivcem v nekaterih volilnih okrajih na severu države, v Vlori pa je eksplozija uničila avto lokalnega sekretarja stranke socialistov.
Neredka so tudi poročila o glasovalnih nepravilnostih. Po poročanju tujih agencij so na nekaterih voliščih dovolili glasovanje tudi brez predložitve veljavnega osebnega dokumenta, mnogi so glasove oddali za vso družino. Policijski minister pa je fotografiral svojo izpolnjeno glasovnico in jo objavil na facebooku s pozivom podrejenim, da morajo glasovati tako kot on.
Spopad velikih blokov
Na volitvah je bil sicer v ospredju spopad dveh velikih blokov, konservativnih demokratov in socialistov. Predvolilne ankete so napovedovale tesen boj, vlogo jezička na tehtnici pa bi lahko odigrala Stranka demokratičnega svežega zraka nekdanjega predsednika Bamirja Topija, ki se je odcepila od Berishevih demokratov. Pomemben bo tudi volilni rezultat manjših strank, kot so nacionalistična Črno-rdeča zveza (AK), konzervativni Novi demokratski duh (FRD) in stranka grške manjšine PBDN, ki bi lahko odločale o prihodnji vladajoči koaliciji.
Po napovedih Bruslja so tokratne volitve ključen preizkus o tem, ali bo država napredovala proti članstvu v EU, zato so pozorno spremljali volilni proces. Albanija je že leta 2009 formalno zaprosila za članstvo, vendar je vse odtlej v globoki politični krizi, proces približevanja pa je ostal na mrtvi točki. Bruselj je Tirani dvakrat zavrnil dodelitev statusa kandidatke, visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Catherine Ashton in evropski komisar za širitev Štefan Füle pa pričakujeta, da bo tokratno glasovanje okrepilo zaupanje javnosti v volilni proces.
Po zadnjih volitvah leta 2009 je zaradi obtožb o poneverbah in manipulacijah izbruhnilo nasilje, opozicijski socialisti pa so kar 18 mesecev bojkotirali delo parlamenta. Po lokalnih volitvah leta 2011 so bili nato ubiti štirje protestniki, ker je sodišče oprostilo dva visoka častnika, obtožena njihovega umora, pa so poslanci iz vrst Socialistične stranke ponovili bojkot, ki so ga končali šele po posredovanju Bruslja.
V Albaniji so že dve desetletji na politični sceni isti tekmeci, tako socialisti kot demokrati pa se brezpogojno zavzemajo za vstop v EU in za ozdravitev na smrt bolnega gospodarstva. Na volitvah sta se tako spet spopadli dve koaliciji, Zveza za delo, blagostanje in integracijo na čelu z demokrati ter Zveza za evropsko Albanijo pod vodstvom socialistov, 62 od skupaj 86 strank pa se je priključilo prvemu ali drugemu bloku.
Nič o Veliki Albaniji
V predvolilni kampanji so se stranke glede gospodarskih tem opredeljevale predvsem ideološko, prevladovale so medsebojne obtožbe o koruptivnosti in osebni ter pogosto vulgarni spopadi političnih voditeljev. V kampanji pa tokrat ni bilo vsealbanske evforije, ki se je širila po lanski proslavi stoletnice neodvisnosti Albanije. Namesto pozivov k združitvi albanskega naroda sta prvaka socialistov in demokratov poudarjala, da spoštujeta obstoječe meje na Balkanu, ker si nihče noče obesiti za vrat kamna, imenovanega Kosovo.
