Tiskane izdaje
Kot so sporočili pri Nacionalni ligi za demokracijo, je Aung San Su Kji po neuradnih podatkih v svojem okrožju prejela 65 odstotkov glasov. Prebivalci Burme se veselijo, ne da bi počakali na uradne izide: ti utegnejo biti znani čez nekaj dni. Malo je parlamentarnih volitev - kakršne so bile nedeljske v Burmi -, na katerih se spreminja toliko in hkrati nič. Kjerkoli se je pojavila Aung San Su Kji, voditeljica Nacionalne lige za demokracijo (NLD), povsod jo je obkrožila množica navdušencev, in že iz teh prizorov je bilo jasno, da je trenutek zgodovinski.
Izbirali so samo 45 predstavnikov v zakonodajnem telesu s 664 sedeži, zato bo tudi po volitvah številčno razmerje nespremenjeno. Nacionalna liga za demokracijo, ki se je potegovala za 44 mest, bo tudi v prihodnje majhna, vendar močna opozicija vladajoči Stranki unije solidarnosti in razvoja, za katero stoji vojska.
Medtem ko je Dama, kakor v Burmi iz ljubezni in spoštovanja imenujejo Su Kji, obiskovala volišča v podeželski enoti v Kavhmuju na jugu Ranguna, niso bili volivci nič kaj diskretni, ampak so glasno poudarjali, da ji bodo dali svoj glas. »Ne zato, ker bi od nje kaj pričakovali,« je povedala 43-letna delavka San San Vin, ampak: »Za mamo Su bomo glasovali, ker jo imamo radi in jo cenimo.«
Reforme
In vendar niso za 66-letno Aung San Su Kji, ki je posvetila življenje boju za demokracijo, vsi glasovali le iz ljubezni. »Tukaj je življenje zelo trdo,« je dejal Mja Thaung, oče štirih otrok, novinarjem tujih agencij, medtem ko je spuščal listič v volilno skrinjico. »Komaj se preživljamo. Upamo, da bo kaj spremenila.«
Dobitnica Nobelove nagrade za mir se je parlamentarnih volitev udeležila prvič po več kot dveh desetletjih, med katerimi je več kot 15 let preživela v zaporu ali v hišnem priporu. Njena kandidatura je sama po sebi največja reforma, ki jo je izpeljala vlada predsednika Theina Seina. In vendar so bili storjeni tudi nekateri drugi koraki k odpiranju. Po napovedani denarni reformi je s prvim aprilom burmski kjat valuta, v kateri bodo lahko v velikem obsegu trgovali tudi tuji investitorji. Zdi se, da vlada, ki izhaja iz vojaške hunte, res namerava odpreti vrata spremembam.
Razlogov, da se je predsednik Thein Sein odločil za ta korak, je več; predvsem je to storil zato, ker se zaveda, da se lahko njegova vlada obdrži na oblasti samo, če bo izpeljala ekonomske in politične reforme. No, zanemarljivo ni niti, da se želi Burma osvoboditi prevelike kitajske prevlade.
V trenutku, ko so v Burmi volili, se je kitajski predsednik Hu Jintao mudil v Kambodži, kjer se je pogovarjal s kraljem Norodomom Sihamonijem in premierom Hun Senom, ena od tem je bila Južnokitajsko morje. Kambodža bo letos namreč predsedovala Aseanu (Združenje držav Jugovzhodne Azije), zato je Hu Jintaov obisk v Phnom Penhu pomemben, kajti ena od burnih točk bo tudi morje, v katerem ni rešena nobena kitajska meja s sosedami. Kitajska ni članica Aseana, zaradi napetih odnosov z Vietnamom in Filipini pa vnaša nemalo nemira v blok, katerega gospodarska moč je zelo odvisna od azijske velesile.
Volitve v Burmi pomenijo sveže upanje in krepitev demokracije v vsej Aziji. Vonj po arabski pomladi je bilo v nedeljo čutiti tudi v Rangunu. »Toda, če ste prebivalec Burme, se zavedate, da je tudi upanje nevarno,« je dejal Mjint Aung, računovodja, ki si je želel na lastne oči videti Aung Su Kji in se tako prepričati, da je res na prostosti. »Star sem 53 let, prestar, da bi preživel, če bi mi še enkrat poteptali upanje.«
Su Kji bo po volitvah nosila veliko odgovornosti. Največja bo ta, da bo morala ohraniti upanje na boljše čase.
