Tiskane izdaje
Pomenljivo je, da je srečanje evrskih finančnih ministrov o Grčiji trajala le poldrugo uro. Veliko manj kot običajno. Do naslednje »runde« je pogajalskega kaosa konec. Drugačna je bila slika v noči na četrtek, ko so finančni ministri vseh 27 članic EU po štirinajstih urah pogovorov zakoličili prve korake k ustanavljanju centraliziranega bančnega nadzora. Glede opevanega projekta bančne unije, zasnovanega na junijskem vrhu, še ni bilo narejeno veliko. Poleg tega je časovni okvir vse drugo prej kot ambiciozen, saj centralni nadzor pri ECB ne bo zaživel pred pomladjo 2014.
Novi nadzor je predviden za največ dvesto velikih, sistemskih bank območja evra, ki imajo bilančno vsoto v višini trideset milijard evrov ali petine BDP. V vsaki državi bodo pod centraliziranim nadzorom najmanj tri banke ne glede na njihovo velikost. Manjše bodo prišle pod drobnogled novih nadzornikov le v skrajnem primeru. Ker bo po začetku učinkovitega delovanja nadzora (odločitev, kdaj je dosežena zadostna raven učinkovitosti, bo politična) izpolnjen pogoj za neposrednega kapitalske injekcije kriznega sklada ESM shiranim bankam, bodo države v javnofinančni stiski vsaj nekoliko razbremenjene.
Čeprav najtrša oreha iz sklopa bančne unije (skupni sklad za sanacijo bank in uskladitev shem jamstev za vloge varčevalcev), v prihodnosti še prideta na vrsto, sta odločitvi o enotnem bančnem nadzoru in pozitivna odločitev o Grčiji, pred začetkom vrha poskrbeli za pozitivno vzdušje. Naš vir iz diplomatskih krogov pričakuje, da bo razprava o prihodnjih korakih postavljanje nove arhitekture denarne unije kot odgovoru na krizo bolj ali manj akademska. Veliki načrti bruseljske vrhuške na čelu s predsednikom evropskega sveta Hermana Van Rompuya so v pogajanjih s ključnimi članicami razvodeneli.
Tako je bil črtan sprva pričakovani konkretni in podrobni časovni plan s posameznimi koraki nastajanja gospodarske, fiskalne in politične unije. Bolj kot razglabljanje o podobi denarne unije leta 2020 so v ospredju ukrepi v prihodnjih mesecih. »Vse je razpeto v razprave med disciplino in javnofinančno stabilnostjo. Če psu daš klobaso, preden bo med dresuro opravil zahtevane naloge, bo zaspal,« je eden od udeležencev razprav opisal logiko držav plačnic, ki Sredozemcem nočejo pomagati, preden ne izpolnijo reformno-varčevalnih domačih nalog. Zato v sklepih ni nobenih konkretnih zavez za prihodnjo pomoč in blažitev težav, kakršne so si zamisli predstavniki EU. Zlasti pred volitvami v Nemčiji prihodnje jesen je težko pričakovati kakršna koli darilca.
Poleg tega mora biti najprej rešeno vprašanje prihodnjega sedemletnega proračuna EU, ki se bo spet odprlo na začetku leta. Po drugi strani morajo države glede na osnutek sklepov vrha pričakovati, da se bodo morale zavezati k posebnim dvostranskim pogodbam z Brusljem, v katerih bodo naštete njihove varčevalne in reformne zaveze. Če jih ne bodo izpolnile, bodo sledile kazni. Primer Slovenije z referendumsko ureditvijo, ki onemogoča gotovost o sprejetju katerega koli ukrepe, ima status »vaškega posebneža«. Premier Janez Janša bo že jutri ob robu vrha moral pojasnjevati komisarju za denarne zadeve Olliju Rehnu, kaj pomenijo nove referendumske blokade na Slovenskem.
