V nadaljevanju preberite:

Xi Jinping in Trudeau sta se srečala na hodniku, pravzaprav sta se skoraj zaletela drug v drugega, ko je kitajski voditelj začel svojo tirado, da ni »primerno, da je vse, o čemer sva se pogovarjala, pricurljalo v medije«, in da morata biti spoštovanje in zaupanje pogoja za komuniciranje. Sicer, je dejal Xi Jinping, »je težko napovedati, kakšen bo rezultat«. Trudeau je poskusil pojasniti, da bo vedno »odkrito komuniciral s Kanadčani, celo kadar proučujemo pomembne in včasih tudi kočljive teme«, vendar Xi Jinping ni počakal, da bi mu prevajalec prevedel te besede. Nadaljeval je svoj poduk, se rokoval s kanadskim premierom in odšel naprej, Trudeauja pa pustil samega sredi hodnika.

Kitajski predsednik je vedel, da se vse to snema s kamero in mikrofonom. Hotel je, da vsi slišijo njegove besede. To je bil uvod v novo obdobje »Xijeve diplomacije«, ki bo vsebovala široke nasmehe, kakršnega je podaril ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu, pa tudi strupene puščice, kakršno je zasadil v srce Justinu Trudeauju.

Kanadačan jih je dobil po prstih, a ne toliko zaradi tega, ker je njegov urad objavil, kaj sta se pogovarjala s kitajskim predsednikom, temveč predvsem zato, ker je velika Kitajska prepričana, da jo je »majhna Kanada« ponižala, s tem ko je aretirala finančno direktorico družbe Huawei, ker je prevzgojna taborišča v Xinjiangu označila za »genocid«, zdaj pa je odkrito zatrdila, da je vodstvo v Pekingu na skrivaj financiralo kampanje posameznih kandidatov pred zveznimi volitvami leta 2019.