Vrnitev »polkovnika Redla«
Avstrijskega polkovnika sumijo, da je za 20 let vohunjena za Rusijo zaslužil okoli 300.000 evrov
Odpri galerijo
Ruski predsednik Vladmir Putin na poroki avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl. Foto: Reuters
Če so obtožbe proti neimenovanemu 70-letnemu že upokojenemu polkovniku iz Salzburga utemeljene, to ne bo izboljšalo odnosov med Rusijo in Evropsko unijo, je danes zjutraj izjavil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Zunanja ministrica Karin Kneissl pa je odpovedala obisk v Rusiji na začetku decembra in poklicala avstrijskega veleposlanika v Moskvi Johannesa Eignerja na pogovore v domovino.
»Rusko vohunjenje ni sprejemljivo,« je zgodaj zjutraj povedal predsednik avstrijske vlade Kurz. Dodal je, da gre trenutno zgolj za sum, a da se z obtožbami že ukvarjajo avstrijski pravosodni organi. Če se bo pokazalo, da je sum utemeljen, se bo Dunaj o nadaljnjih ukrepih posvetoval s svojimi evropskimi partnerji, je dodal kancler. Zaradi vroče novice, ki jo je danes obelodanil avstrijski tabloid Kronen Zeitung, sta Kurz in obrambni minister Mario Kunasek navsezgodaj zjutraj sklicala tiskovno konferenco. A na njej nista povedala kaj prida več, kakor je že bilo objavljeno v časniku, kjer so upokojenega avstrijskega časnika, ki je menda že od 90-ih let prejšnjega stoletja vohunil za Rusijo, razglasili za sodobnega »polkovnika Redla«.
Alfred Redl je bil vodja in veliki modernizator avstroogrske protiobveščevalne službe, ki je leta 1913 naredil samomor, ko je njegov naslednik ugotovil, da je več kot deset let vohunil za carsko Rusijo in ji pred začetkom prve svetovne vojne celo predal načrte avstrijskega napada na Srbijo. »Glede na prvotne informacije preiskovalcev utegne biti škoda, ki jo je naredil salzburški polkovnik, celo večja od tiste, ki jo je povzročila razvpita afera znanega avstroogrskega časnika,« so zapisali v Kronenu.
Kakor so razkrili, je 70-letni upokojeni polkovnik, čigar imena niso objavili, začel vohuniti za Moskvo že pred več kot 20 leti. Najprej je Rusom menda pošiljal zaupne podatke o avstrijskem vojnem letalstvu (zlasti o lovcih eurofighter), artilerijskih sistemih in namestitvi oboroženih sil, v zadnjem času pa jih je obveščal o pribežniški krizi in jim sestavljal podrobne biografije najvišjih avstrijskih časnikov.
Za njegovo delo so mu plačali okoli 300.000 evrov. Domnevni vohun je bil na dokaj neizpostavljenem položaju v vrhovnem poveljstvu in je bil vsaka dva tedna v stiku s svojim »kuratorjem« z vzdevkom »Juri«. Pred 12 leti se je hotel »upokojiti«, a mu Rusi niso pustili. Deloval je zelo profesionalno, so ugotovili v Kronen Zeitungu, v časniku Standard pa so zapisali, da so o vohunjenju sodobnega »polkovnika Redla« Avstrijce obvestile nemške tajne službe.
Zgodba o aretaciji upokojenega avstrijskega časnika, ki ga sumijo, da je vohunil za Moskvo, je Rusijo »neprijetno presenetila«, je povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Po njegovih besedah o vsem tem v njegovi državi niso bili obveščeni, Dunaj pa da bi se moral o svojih sumih in zaskrbljenosti neposredno pogovoriti z Moskvo. »Pri naših zahodnih partnerjih je postalo pravilo, da vprašanja, o katerih nam ni nič znano, rešujejo z mikrofonsko diplomacijo,« je dodal prvi mož ruske diplomacije. Zato so avstrijskega veleposlanika pred vrnitvijo na Dunaj najprej »povabili« na zagovor na rusko zunanje ministrstvo.
»Rusko vohunjenje ni sprejemljivo,« je zgodaj zjutraj povedal predsednik avstrijske vlade Kurz. Dodal je, da gre trenutno zgolj za sum, a da se z obtožbami že ukvarjajo avstrijski pravosodni organi. Če se bo pokazalo, da je sum utemeljen, se bo Dunaj o nadaljnjih ukrepih posvetoval s svojimi evropskimi partnerji, je dodal kancler. Zaradi vroče novice, ki jo je danes obelodanil avstrijski tabloid Kronen Zeitung, sta Kurz in obrambni minister Mario Kunasek navsezgodaj zjutraj sklicala tiskovno konferenco. A na njej nista povedala kaj prida več, kakor je že bilo objavljeno v časniku, kjer so upokojenega avstrijskega časnika, ki je menda že od 90-ih let prejšnjega stoletja vohunil za Rusijo, razglasili za sodobnega »polkovnika Redla«.
Alfred Redl je bil vodja in veliki modernizator avstroogrske protiobveščevalne službe, ki je leta 1913 naredil samomor, ko je njegov naslednik ugotovil, da je več kot deset let vohunil za carsko Rusijo in ji pred začetkom prve svetovne vojne celo predal načrte avstrijskega napada na Srbijo. »Glede na prvotne informacije preiskovalcev utegne biti škoda, ki jo je naredil salzburški polkovnik, celo večja od tiste, ki jo je povzročila razvpita afera znanega avstroogrskega časnika,« so zapisali v Kronenu.
»Rusko vohunjenje ni sprejemljivo,« je zgodaj zjutraj povedal predsednik avstrijske vlade Kurz. Foto: Reuters
Kakor so razkrili, je 70-letni upokojeni polkovnik, čigar imena niso objavili, začel vohuniti za Moskvo že pred več kot 20 leti. Najprej je Rusom menda pošiljal zaupne podatke o avstrijskem vojnem letalstvu (zlasti o lovcih eurofighter), artilerijskih sistemih in namestitvi oboroženih sil, v zadnjem času pa jih je obveščal o pribežniški krizi in jim sestavljal podrobne biografije najvišjih avstrijskih časnikov.
Za njegovo delo so mu plačali okoli 300.000 evrov. Domnevni vohun je bil na dokaj neizpostavljenem položaju v vrhovnem poveljstvu in je bil vsaka dva tedna v stiku s svojim »kuratorjem« z vzdevkom »Juri«. Pred 12 leti se je hotel »upokojiti«, a mu Rusi niso pustili. Deloval je zelo profesionalno, so ugotovili v Kronen Zeitungu, v časniku Standard pa so zapisali, da so o vohunjenju sodobnega »polkovnika Redla« Avstrijce obvestile nemške tajne službe.
Zgodba o aretaciji upokojenega avstrijskega časnika, ki ga sumijo, da je vohunil za Moskvo, je Rusijo »neprijetno presenetila«, je povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Po njegovih besedah o vsem tem v njegovi državi niso bili obveščeni, Dunaj pa da bi se moral o svojih sumih in zaskrbljenosti neposredno pogovoriti z Moskvo. »Pri naših zahodnih partnerjih je postalo pravilo, da vprašanja, o katerih nam ni nič znano, rešujejo z mikrofonsko diplomacijo,« je dodal prvi mož ruske diplomacije. Zato so avstrijskega veleposlanika pred vrnitvijo na Dunaj najprej »povabili« na zagovor na rusko zunanje ministrstvo.
