Vsak tretji otrok na svetu uradno ne obstaja

Ljubljana – Sredi decembra, na 67. rojstni dan organizacije, so pri Unicefu predstavili poročilo o registraciji rojstev, ki je razkrilo šokantne podatke, da kar 230 milijonov otrok, mlajših od pet let, uradno sploh ne obstaja, saj njihova rojstva niso bila nikoli registrirana. Najmanj rojstev je bilo v južni Aziji in podsaharski Afriki.

Demografi so pod drobnogled vzeli najnovejše statistične podatke o registraciji rojstev v 161 državah po vsem svetu. Poročilo z naslovom Pravica ob rojstvu vsakega otroka je razkrilo velike neenakosti na tem področju. Znanstveniki so odkrili, da je bilo leta 2012 registriranih le 60 odstotkov vseh rojstev na svetu. Vsako leto, po strokovnih ocenah, 51 milijonov novorojenih otrok ostane brez dokumentov. Te številke pa ne vključujejo Kitajske, kjer je število neregistriranih otrok neznano, vendar se strokovnjaki bojijo, da jih je precej.

Deleži neprijavljenih otrok se po regijah zelo razlikujejo. Na vrhu seznama desetih držav z najmanjšim deležem registriranih rojstev je Somalija, kjer vpišejo zgolj tri odstotke novorojenih otrok, sledi Liberija s štirimi odstotki, Etiopija s sedmimi, v Zambiji prijavijo 14 odstotkov otrok, v Čadu in Tanzaniji po 16, v Jemnu odstotek več, Gvineja Bisao jih ima registriranih 24 odstotkov, Pakistan 27, v Kongu pa rojstvo svojega otroka prijavi 28 odstotkov staršev.

Brez rojstnih listov

Tudi ugotovitev raziskovalcev, da evidentiranje otroka ne pomeni nujno tudi izdaje potrdila o registraciji, je zelo skrb vzbujajoča. V vzhodni in južni Afriki, denimo, ima samo polovica registriranih otrok rojstni list, na globalni ravni pa le en otrok od sedmih. V nekaterih državah tega dokumenta sploh ne izdajajo, družine ne dobijo nobenega potrdila o registraciji, ponekod pa je za pridobitev rojstnega lista treba plačati. Težava je še hujša zato, ker otroci, ki ob rojstvu niso bili registrirani ali nimajo osebnega dokumenta, pogosto nimajo dostopa do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in socialnega varstva. Kadar so v naravnih nesrečah, oboroženih spopadih ali zaradi različnih zlorab ločeni od svojih staršev, jih je skoraj nemogoče spet združiti, saj nimajo nobenega uradnega dokumenta.

»Registracija rojstva je več kot pravica. Je odraz, kako družba sprejme in prizna identiteto ter obstoj otroka,« je ob predstavitvi poročila poudarila Geeta Rao Gupta, namestnica izvršnega direktorja Unicefa, in dodala: »Ta zagotavlja, da otroci niso pozabljeni, da so spoštovane njihove pravice in da niso izključeni iz napredka države. Registracija rojstva in rojstni list sta ključnega pomena za uresničitev polnega potenciala otroka, s katerim se rodi prav vsak. Če jih družbe ne priznajo in uradno ne sprejmejo, so zapostavljeni in še bolj izpostavljeni zlorabam kot sicer. Upam si trditi, da njihov potencial zaradi tega ne bo nikoli v celoti uresničen.«

Registracija rojstev je pomemben del državnega registra prebivalstva in pripomore k boljšemu načrtovanju in učinkovitosti vladnih politik. Predstavniki Unicefa zato poudarjajo, da pomanjkljiva registracija rojstev kaže na obstoj neenakosti in razlik v neki družbi. Temu so najbolj podvrženi otroci iz etničnih in verskih manjšin, oddaljenih predelov pa tisti iz revnejših družin in potomci neizobraženih staršev. Mednarodna organizacija si zato zelo prizadeva uveljaviti posebne programe za odpravljanje vzrokov, zaradi katerih družine ne prijavijo rojstev svojih otrok, ki vključujejo odpravo plačila takse, seznanjanje staršev s predpisi, odpravo strahu pred diskriminacijo in premagovanje kulturnih ovir. 

Prijava po SMS

Seveda pa Unicef razvija tudi inovativne pristope, s katerimi želi vlade in lokalne skupnosti spodbuditi h krepitvi sistemov registracije rojstev. Na Kosovu, denimo, registracijo rojstev spodbuja z uporabo SMS-tehnologije, ki je cenovno dostopna, hitra in učinkovita. Tudi v Ugandi lahko družine z uporabo mobilne tehnologije v samo nekaj minutah opravijo postopek registracije rojstva svojega otroka, kar bi sicer trajalo več mesecev. Tudi v Nigeriji, Senegalu in Keniji so poskušali težavo rešiti s SMS. V Braziliji so se pred desetimi leti odločili za brezplačno registracijo rojstva, ki poteka v sami porodnišnici. Tako jim je uspelo delež registriranih rojstev povečati s 75 na 90 odstotkov. V številnih deželah je izdaja listine povezana tudi z dolgim potovanjem v administrativno središče in visokimi stroški, ki si jih starši ne morejo privoščiti.

V Bosni in Hercegovini že od začetka letošnjega leta zaradi političnega prepira, kdo bo določal matične številke, novorojenim otrokom ne izdajo nobenega dokumenta, niti rojstnega lista, niti osebne izkaznice ali potnega lista. Ti otroci so ujetniki birokracije. Zaradi zapleta je komaj rojena deklica celo umrla, ker ni smela čez mejo v bolnišnico.

»Nobena družba ne more prisegati na enakost, dokler ne zagotovi registracije vseh otrok,« je prepričana Geeta Rao Gupta. »Registracija rojstev ima dolgoročne prednosti, ne samo za dobro otrok, temveč tudi za razvoj celotnih skupnosti in narodov.«

Leto 2015 – leto registracije

Unicef je pred nekaj dnevi predstavil tudi poseben priročnik z naslovom Potni list za zaščito, ki prinaša podrobna navodila za postopek registracije rojstev, Združeni narodi pa si prizadevajo, da bi do leta 2015 vpeljali svetovni projekt registracije otrok brez rojstnih listov. Sedemnajst držav Južne Amerike in Karibov bo prihodnje leto razglasilo za leto registracije, v katerem bodo poskušale vsem državljanom izdati ustrezne dokumente.

»Otroci so zelo ranljivi. Če nimajo rojstnega lista, pogosto izpadejo celo iz sistema cepljenja, prav tako so izpostavljeni izkoriščanju, saj ne morejo dokazati svoje starosti,« je opozorila Nicoleta Panta iz organizacije Plan International, ki bo sodelovala pri svetovni akciji izdaje rojstnih listov.

Ker nihče ne ve, koliko so stari, večina otrok začne delati pod zakonsko določeno starostjo. Tudi če so aretirani, jih obravnavajo kot odrasle, čeprav so morebiti mlajši od 14 let, številne deklice pa so prisiljene v poroke pred zakonsko dovoljeno starostjo, ki je z ničimer ne morejo dokazati. Neregistrirani otroci pozneje ne morejo odpreti niti bančnega računa, težko se uradno zaposlijo. V Senegalu, na primer, se brez rojstnega lista ne morejo vpisati niti v osnovno šolo, v Tanzaniji na univerzo, v Latinski Ameriki pa brez njega ne morejo opravljati mature.

Tudi zaradi navedenih dejstev odgovorni pri Združenih narodih načrtujejo ukrepe, ki bi zagotovili, da bi bili rojstni listi univerzalna dobrina, dosegljiva vsakomur, in to brezplačno. V večini razvitih držav velja univerzalni sistem registracije, tako da imajo dokumente skoraj vsi otroci. Tam bi starši, ki rojstva otroka ne bi prijavili, zagrešili prekršek in morali plačati denarno kazen. Na svetu je kljub temu več kot sto držav, ki še nimajo urejenega sistema registracij rojstev. V nekaterih nimajo razvitih tehničnih sistemov, ki bi to omogočali, drugod pa se matere sploh še ne zavedajo pomena prijave otrokovega rojstva. »Zavarovati moramo prihodnje generacije in jim zagotoviti dokumente, s katerimi dokazujejo, da obstajajo,« je še poudarila Nicoleta Panta.