Tiskane izdaje
Bruselj − Zunanji ministri EU so izrazili vznemirjenost, ker proruski separatisti nadaljujejo destabilizacijo vzhodne in južne Ukrajine. Pozvali s h končanju nedopustnih zasedb javnih zgradb, ugrabitev, ubijanja in kršitve svobode medijev. Sporočili so, da Unija ne bo priznala nelegitimnega in nezakonitega referenduma. Rusijo so spet pozvali, naj umakne vojaške sile z ukrajinske meje in nemudoma prekliče mandat sveta federacije za uporabo sile v Ukrajini.
Po besedah nemškega zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja si v EU želijo, da bi ob pomoči Ovse začel potekati proces, ki bo pripomogel k začetku zmanjšanju napetosti. Ovse načrtuje programa razorožitve nezakonitih skupin, konec zasedba objektov, nacionalni dialog. V poskusu nacionalnega dialoga v Ukrajini (sodelovale bi različne strani) bo kot eden od dveh posrednikov sodeloval dolgoletni nemški diplomat in vodja münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger, ki je bil pred leti že dejaven v diplomatskih prizadevanjih za rešitev vprašanja statusa Kosova. Dialog naj bi se začel že v prihodnjih dneh.
V očeh EU je ključen nadaljnji korak uspešen potek predsedniških volitev 25. maja. Od tega naj bi bilo odvisno, ali bodo proti Rusiji sprejeli še strožje ukrepe. Spomnili so na izjavo ruskega predsednika Vladimira Putina, v kateri ni spodkopaval legitimnosti volitev.
Širši krog sankcij
Ker še niso bili narejeni koraki k zmanjševanju napetosti v Ukrajini, je EU razširila seznam ljudi, ki so tarča sankcij, za trinajst oseb. Njihova imena bodo predvidoma objavljena zvečer.
Skupaj je na seznamu že 61oseb, Rusov in Ukrajincev. Razširili so tudi pravno podlago za sankcije. Tako bodo lahko kaznovane (z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo vstopa v EU) tudi osebe, ki spodkopavajo stabilnost in varnost Ukrajine, pa tudi ovirajo delo mednarodnih organizacij. Kaznovana (z zamrznitvijo premoženja) bodo lahko podjetja, povezana z njimi. Kot prvi sta se na seznamu sankcij znašli dve zaplenjeni podjetji s Krima in Sevastopola.
Sankcije bi Sloveniji vzele skoraj 1,5 odstotka BDP
Zunanji minister Karl Erjavec je v Bruslju opozoril, da bi uvedba širokih gospodarskih sankcij proti Rusiji imela »zelo negativne posledice za Slovenijo«. Evropska komisija je sicer že pripravila analizo učinkov gospodarskih ukrepov na osamezne članice, v primeru najbolj skrajnih ukrepov bi Slovenija lahko izgubila 1,3 odstotka BDP. Erjavec je opozoril, da bi tudi vodilne države Unije na čelu z Nemčijo in Francijo utrpele precejšnjo škodo. Poleg tega bi se poslabšala že tako ne najboljša makroekonomska slika v celotni Uniji. Erjavec sicer napoveduje gospodarske ukrepe, če bi Rusija preprečila predsedniške volitve v Ukrajini ali če bi čez mejo poslala vojaške enote, toda na drugi strani pričakuje, da bo zmagala modrost in do tega ne bo prišlo. »Gospodarske sankcije še nikoli niso bile ključne za dolgotrajne rešitve,« je še opozoril vodja slovenske diplomacije.
Pred srečanjem: »Ne smemo še vpeljati gospodarskih sankcij«
»Ključno je, da volitve potekajo in da se ljudje sami odločijo,« je še pred srečanjem zunanjih ministrov povedala zunanjepolitična predstavnica Unije Catherine Ashton. Glede ravnanja Rusije je opozorila, da še čakajo na znamenja pravega zmanjševanja napetosti.
Zasedanja ministrov se udeležuje predsedujoči Ovseju, švicarski predsednik Didier Burkhalter. Ministrom bo predstavil konkretni načrt, ki ob izpeljavi predsedniških volitev predvideva premirje, razorožitev in dialog med različnimi akterji v Ukrajini. Omenja se tudi mediatorska vloga.
Vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier je napovedal, da bodo razmislili o širših gospodarskih sankcijah proti Rusiji, če predsedniških volitev 25. maja ne bo ali bodo preprečene. Spomnil je na besede predsednika Vladimirja Putina in tudi zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki sta povedala, da Rusija ne bo preprečevala volitev.
»Položaj na vzhodu življenjsko ogroža tamkajšnje prebivalstvo,« je ocenil Steinmeier. Upa, da se bo v Ukrajini vzpostavil nacionalni dialog različnih akterjev, ki bi pripeljal do zmanjšanja napetosti. »Referendum je nezakonit. Ne smemo ga obravnavati resno,« je prepričan.
Vodja britanske diplomacije William Hague ni hotel govoriti o rdečih linijah za vpeljavo gospodarskih sankcij proti Rusiji; to da vabi Moskvo, da se premika točno do njih. »Moramo pokazati, da smo pripravljeni na tretjo raven sankcij,« je povedal. Referendum na vzhodu da ni izpolnjeval nobenih standardov, prav tako se njegovi organizatorji niso niti pretvarjali, da jih hočejo izpolniti.
Po besedah švedskega zunanjega ministra Carla Bildta so se v odnosih z Rusijo naučili, da ne smejo zaupati njenim besedam. Pričakujejo dejanja, saj referendum ni bili odložen, pa tudi ruska vojska je še na ukrajinskih mejah.
»Ne smemo še vpeljati gospodarskih sankcij,« je povedal prvi avstrijski diplomat Sebastian Kurz. V skladu s sklepom vrha EU marca velja, da bi bile lahko vpeljane, če bi ruske enote vkorakale v vzhodno Ukrajino. Opozoril je, da bi sankcije škodovale tudi EU, zato da bi morali biti pazljivi.
Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je ocenil, da Rusija ne more le govoriti, da je vlada v Kijevu nelegalna, in nato narediti vse za preprečitev volitev. V iskanje rešitve da bi morali vključiti različne akterje, civilno družbo, cerkve. »Ne morem razumeti, da so na vzhodu le teroristi in v Kijevu le fašisti,« je povedal Luksemburžan.
