Warren Buffet je končno v klubu dolarskih stomilijarderjev
Najuspešnejši investitor na svetu je tako pozno presegel mejo zato, ker je veliko denarja razdal za dobrodelne namene.
Odpri galerijo
Warren Buffet na srečanju delničarjev Berkshire Hathawaya leta 2019. FOTO: Scott Morgan/Reuters
Premoženje generalnega direktorja in ustanovitelja najuspešnejše naložbene družbe na svetu Berkshire Hathaway, devetdesetletnega Warrena Buffeta, je po Forbsovih podatkih včeraj končno preseglo sto milijard ameriških dolarjev (83,74 milijarde evrov). S tem se je Buffet, ki velja za ikono poslovnega sveta in je že desetletja med najbogatejšimi Zemljani, končno uvrstil v ekskluzivni klub dolarskih stomilijarderjev, v katerem so trenutno še ustanovitelj in direktor Tesle Elon Musk, ustanovitelj in direktor Amazona Jeff Bezos in soustanovitelj Microsofta Bill Gates, poroča britanski BBC.
To, da je Buffet tako pozno vstopil v to ekskluzivno druščino najbogatejših, pa nikakor ne odslikava njegove dejanske uspešnosti v naložbenem poslu. »Poslovni prerok iz Omahe« je namreč nesporna svetovna avtoriteta na področju investiranja in njegovo premoženje bi lahko že davno preseglo sto milijard, toda njegova filozofija je drugačna. Njegov cilj ni samo neskončno kopičenje premoženja v enih rokah, ampak hoče z ustvarjenim bogastvom pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Koliko ljudem je že pomagal, bi težko izračunali, saj je od leta 2006 do zdaj različnim dobrodelnim skladom in organizacijam podaril že več kot štirideset milijard dolarjev. Ljudi, ki so bili deležni njegove pomoči, je torej res veliko.
Poleg tega da sam veliko ustvarjenega premoženja namenja dobrodelnosti, pa k takšnemu početju vabi tudi druge milijarderje. Skupaj z Billom Gatesom je bil tako leta 2010 sopobudnik začetka kampanje Zaobljuba dajanja (Giving Pledge), ki milijarderje spodbuja k dobrodelnosti. Članica te pobude je postala tudi bivša žena Jeffa Bezosa Mackenzie Scott, ki je lani v štirih mesecih za dobrodelne namene darovala štiri milijarde ameriških dolarjev. Zaobljuba milijarderje spodbuja k temu, da bi v svojem življenju razdelili vsaj polovico svojega premoženja, Buffet pa je obljubil, da bo za dobrodelnost daroval kar devetindevetdeset odstotkov svojega bogastva.
Buffetovo premoženje predstavljajo skoraj izključno delnice družbe Berkshire Hathaway. Je lastnik šestine te družbe, ki je letos zaradi velike rasti na borzi in uspešnega poslovanja dosegla vrednost šeststo milijard ameriških dolarjev. Berkshire Hathaway je bil leta 1965, ko ga je Buffet kupil, propadajoče tekstilno podjetje, zdaj pa je solastnik več kot 60 svetovno uspešnih podjetij, med drugim Appla, Duracella in Dairy Queena.
Buffet je že pri sedmih letih preštudiral knjigo o tem, kako zaslužiti prvih tisoč dolarjev, prve delnice je kupil pri enajstih letih, pri trinajstih je oddal prvo davčno napoved in od takrat se je razvil v izjemno uspešnega naložbenika. Kljub njegovim sposobnostim pa ni bil sprejet na poslovni šoli na Univerzi Harvard, ampak je iz ekonomije diplomiral na Univerzi Columbia. Eno od njegovih znanih vodil je, da »racionalni ljudje tega, kar imajo in potrebujejo, ne tvegajo za tisto, česar nimajo in ne potrebujejo«. Kako racionalen je pri tem sam, pove dejstvo, da še vedno živi v hiši, ki jo je v Omahi v ameriški zvezni državi Nebraska kupil za 31.500 ameriških dolarjev že leta 1958.
To, da je Buffet tako pozno vstopil v to ekskluzivno druščino najbogatejših, pa nikakor ne odslikava njegove dejanske uspešnosti v naložbenem poslu. »Poslovni prerok iz Omahe« je namreč nesporna svetovna avtoriteta na področju investiranja in njegovo premoženje bi lahko že davno preseglo sto milijard, toda njegova filozofija je drugačna. Njegov cilj ni samo neskončno kopičenje premoženja v enih rokah, ampak hoče z ustvarjenim bogastvom pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Koliko ljudem je že pomagal, bi težko izračunali, saj je od leta 2006 do zdaj različnim dobrodelnim skladom in organizacijam podaril že več kot štirideset milijard dolarjev. Ljudi, ki so bili deležni njegove pomoči, je torej res veliko.
K dobrodelnosti vabi tudi druge bogataše
Poleg tega da sam veliko ustvarjenega premoženja namenja dobrodelnosti, pa k takšnemu početju vabi tudi druge milijarderje. Skupaj z Billom Gatesom je bil tako leta 2010 sopobudnik začetka kampanje Zaobljuba dajanja (Giving Pledge), ki milijarderje spodbuja k dobrodelnosti. Članica te pobude je postala tudi bivša žena Jeffa Bezosa Mackenzie Scott, ki je lani v štirih mesecih za dobrodelne namene darovala štiri milijarde ameriških dolarjev. Zaobljuba milijarderje spodbuja k temu, da bi v svojem življenju razdelili vsaj polovico svojega premoženja, Buffet pa je obljubil, da bo za dobrodelnost daroval kar devetindevetdeset odstotkov svojega bogastva.
Warren Buffet na srečanju delničarjev Berkshire Hathawaya leta 2019. FOTO: Scott Morgan/Reuters
Buffetovo premoženje predstavljajo skoraj izključno delnice družbe Berkshire Hathaway. Je lastnik šestine te družbe, ki je letos zaradi velike rasti na borzi in uspešnega poslovanja dosegla vrednost šeststo milijard ameriških dolarjev. Berkshire Hathaway je bil leta 1965, ko ga je Buffet kupil, propadajoče tekstilno podjetje, zdaj pa je solastnik več kot 60 svetovno uspešnih podjetij, med drugim Appla, Duracella in Dairy Queena.
Pri enajstih letih je kupil prve delnice
Buffet je že pri sedmih letih preštudiral knjigo o tem, kako zaslužiti prvih tisoč dolarjev, prve delnice je kupil pri enajstih letih, pri trinajstih je oddal prvo davčno napoved in od takrat se je razvil v izjemno uspešnega naložbenika. Kljub njegovim sposobnostim pa ni bil sprejet na poslovni šoli na Univerzi Harvard, ampak je iz ekonomije diplomiral na Univerzi Columbia. Eno od njegovih znanih vodil je, da »racionalni ljudje tega, kar imajo in potrebujejo, ne tvegajo za tisto, česar nimajo in ne potrebujejo«. Kako racionalen je pri tem sam, pove dejstvo, da še vedno živi v hiši, ki jo je v Omahi v ameriški zvezni državi Nebraska kupil za 31.500 ameriških dolarjev že leta 1958.
