Washington preložil spopad na zimo

Ameriška desnica je morala priznati poraz, januar bo pokazal, kaj so se iz njega naučili.

Objavljeno
16. oktober 2013 23.02
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – »Republikanci morajo razumeti, da smo izgubili boj, kot sem napovedal že pred tedni, zahtevali smo nekaj nemogočega,« je vpliven­ republikanski senator John McCain strnil tri tedne ameriške proračunske krize. Današnja vdaja in sprejem predloga, ki so ga diktirali demokrati, sta pustila precejšnje rane desnici. Svet pa postavila pred vprašanje o vodilni finančni vlogi ZDA in njene valute.

Skrajna desnica kljub porazu ni izgubila zagona. Vplivna konservativna fundacija Heritage Action je že v torek zagrozila zmernim republikanskim poslancem, ki bodo glasovali za senatni sporazum, da bo v predvolilnih tekmah odločno podprla njihove nasprotnike. Težave si je nakopal tudi vodja republikanske večine v spodnjem domu John Boehner, saj je znova pokazal, da ne more zagotoviti potrebnih 218 republikanskih glasov za večino in sprejem zakonov.

To onemogoča tršo taktiko stranke v pogajanjih z demokrati in Belo hišo, hkrati pa si zmerni del desnice zaradi groženj gibanja čajankarjev ne želi sodelovati z demokratsko opozicijo. Tako lahko 113. kongres sprejema samo nestrankarske ukrepe ali pa takšne z močno konservativno noto. To je poudaril tudi predsednik Barack Obama. »Z Boehnerjem sva vedno znova dosegla dogovor, vendar ne obvladuje svojih poslancev. Zato je resničen izziv, ali sploh lahko najdemo medstrankarski kompromis, ki ga Bohnerjevi poslanci lahko sprejmejo,« je očital desnici, da nima kredibilnega sogovornika.

Vloga dolarja

»Če ne bomo pravočasno dvignili meje zadolževanja, bo to znak popolne neumnosti,« se je v sredo oglasil znameniti ameriški vlagatelj Warren Buffett in ponovil trditev, da je nasprotovanje dvigu meje zadolževanja »politično orožje za množično uničevanje, ki ga nobena stran ne bi smela uporabiti«. Po njegovih besedah v Washingtonu vlada zmešnjava, politiki pa bi se morali zavedati stare modrosti, da si ugled gradiš dvajset let, uničiš pa ga v dvajsetih minutah.

Ameriška kriza je sprožila nove pomisleke, zakaj je dolar edina svetovna rezervna valuta, ko je potem ves svet talec razglašenega političnega stroja v Washingtonu. A kot je za New York Times dejal znani vlagatelj George Soros, »dolar je najšibkejša valuta, razen v primerjavi z vsemi ostalimi«. Dve tretjini svetovnih valutnih rezerv je v dolarjih, večinoma v obliki ameriških državnih obveznic. Skoraj polovica dolžniških papirjev držav in njihovih naložb v tujini je prav tako v dolarjih.

Ekonomisti se strinjajo, da postaja obseg mednarodnih finančnih tokov prevelik, da bi lahko temeljil samo na dolarju, saj ZDA z izdajanjem dolžniških papirjev ne morejo več zadovoljiti vseh potreb po njih. Hkrati to povzroča trgovinsko neravnovesje in ustvarjanje finančnih balonov, ki so se boleče razpočili ob zadnji krizi. Toda alternative za zdaj ni, saj je kriza razkrila tudi povsem politično naravo evra in globoka nesorazmerja med državami območja evra. Kitajski renminbi je še vedno valuta pod strogim nadzorom in odvisna od volje vlade v Pekingu, ne pa podvržena tržnim mehanizmom.

Čeprav se čajankarji uspešno trudijo, da bi po Buffettovih besedah »na hitro zapravili 237 let zdravega proračunskega obnašanja in monetarne politike«, bi po mnenju strokovnjakov potrebovali še od 15 do 20 let, preden bo vera v dolar povsem omajana. Prva priložnost se bo ponudila čez tri mesece, ko bo treba podaljšati financiranje vlade in slab mesec pozneje dvigniti mejo zadolževanja.