Tiskane izdaje
Bruselj - Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je v predstavitvi predlogov za spodbujanje gospodarske rasti v Evropi na neformalnem srečanju voditeljev članic EU izpostavil Slovenijo kot dober primer spodbujanja zaposlovanja mladih.
Barroso je po pisanju Slovenske tiskovne agencije v predstavitvi voditeljem članic EU v povezavi s problemom brezposelnosti mladih spomnil, da je ta v osmih članicah unije bistveno nad povprečjem EU. To so Španija, Grčija, Slovaška, Litva, Italija, Portugalska, Latvija in Irska. Zanje je predlagal vzpostavitev posebnih »ekip za ukrepanje«. Te naj bi v enajstih tednih, do sredine aprila, pripravile načrte, ki naj bi bili vključeni v nacionalne reformne programe. Te morajo članice unije vsako leto poslati v oceno Evropski komisiji.
Hitre rezultate je treba po njegovih besedah doseči z uporabo obstoječih mehanizmov, na primer z bolj ciljnim izkoriščanjem evropskih sredstev. Dolgoročni ukrepi pa naj bi na primer vključevali zmanjšanje bremen, ki jih predstavljajo davki in socialni transferji. Ob tem je Barroso izpostavil nekaj dobrih primerov - iz Nizozemske, Poljske in tudi Slovenije. V Sloveniji se mu zdi dober ukrep uporaba sredstev Evropskega socialnega sklada za financiranje spodbujanja zaposlovanja mladih odraslih, mlajših od 26 let. »To so izkušnje, od katerih lahko imajo koristi tudi številne druge države,« je menil.
Poleg tega je poudaril, da je treba zagotoviti boljše izkoriščanje evropskih sredstev. »Obstaja precejšnja vsota denarja v okviru strukturnih skladov - skupno 82 milijard evrov - ki še ni izkoriščena,« je poudaril. Ta denar bi bil lahko po njegovih besedah preusmerjen v posojilne programe malim in srednjim podjetjem.
Začetek vrha EU v znamenju Grčije
Na vrhu v Bruslju bodo voditelji predvidoma dorekli fiskalno pogodbo ter sprejeli izjavo za spodbujanje rasti in zaposlovanja. Začetek vrha sta po pisanju Slovenske tiskovne agencije sicer zaznamovala spor glede nemških predlogov za nadzor nad izpolnjevanjem grških zavez v zameno za novo finančno pomoč državi ter splošna stavka, ki je omrtvila mesto.
Več voditeljev je ob prihodu na zasedanje izrazilo prepričanje, da bo medvladna pogodba o fiskalnem paktu, ki naj bi dolgoročno zaostrila proračunsko disciplino v območju evra in preprečila ponovitev dolžniške krize, danes dorečena.
Nekaj političnih vprašanj je sicer še odprtih, na primer glede obravnave presežnega javnega dolga, pri čemer se nekatere države, med njimi Slovenija, zavzemajo za bolj enakovredno obravnavo primanjkljaja in dolga, ter glede sodelovanja držav brez evra na sestankih članic s skupno evropsko valuto.
Veliko voditeljev je tudi poudarilo, da je treba zagotavljanje proračunske discipline uravnotežiti z ukrepi za spodbujanje rasti in zaposlovanja, predvsem med mladimi.
Britanski premier David Cameron, čigar država edina odločno nasprotuje sodelovanju pri fiskalni pogodbi, se je ob prihodu izrecno zavzel za spodbujanje rasti. »V Evropi se moramo resno lotiti načrtov za rast,« je poudaril in dodal, da bo to danes njegova prioriteta.
Pred zasedanjem sestankovali Monti, Merklova in Sarkozy
Pred zasedanjem so se na kratko sestali nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in italijanski premier Mario Monti.
Vrha se tudi tokrat udeležuje slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor, od katerega se je sicer predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy lani že dvakrat poslovil. Premier Pahor ob prihodu ni dajal izjav.
Začetek vrha so zaznamovale napetosti med Berlinom in Atenami zaradi nemških predlogov, da bi območje evra za Grčijo v zameno za novo finančno pomoč imenovalo začasnega pooblaščenca, ki bi nadzoroval izpolnjevanje grških obvez in imel celo pravico do sprejemanja nekaterih odločitev.
Atene so se na te predloge po pisanju STA odzvale burno, Merklova pa je ob prihodu na zasedanje dejala, da gre ta razprava v napačno smer in da tega vprašanja danes ne želi odpirati. Grčija sicer danes uradno ni na dnevnem redu vrha.
