Zaupanja v vlade je najmanj na Jugu

Evropejci že dlje nimajo več zaupanja v nacionalne vlade, toda letos je njihovo nezaupanje na vrhuncu. Na Portugalskem, v Španiji, Italiji in Grčiji, kjer je kriza najgloblja, niti vsak peti prebivalec ne zaupa več tamkajšnji vladi, je pokazala najnovejša Gallupova raziskava.

Četverica južnoevropskih držav si nikoli po letu 2008 oziroma začetku globalne finančne krize ni več opomogla. Politika ostrega varčevanja, ki je bila pogoj za mednarodna posojila, je spodkopala vse zaupanje v domače vlade. V Španiji, Italiji, Grčiji in na Portugalskem se tačas zaupanje javnosti v vlado giblje med komaj 14 in 18 odstotki.

V Španiji se je odstotek tistih, ki zaupajo domači vladi, v letih 2012 in 2013 skoraj prepolovil. Čeprav je država na Pirenejskem polotoku v tretjem četrtletju uradno izšla iz dve leti trajajoče recesije, še vedno doživlja šoke zaradi nepremičninskega balona in več kot 26-odstotne brezposelnosti. Med mladimi jih je brez dela 56 odstotkov. Poleg uničujočega gospodarskega stanja so zaupanje v vladno garnituro dodatno načeli korupcijski škandali, povezani z nezakonitim financiranjem političnih strank.

V Italiji je brezposelnost resda precej nižja, vendar gospodarsko okrevanje ovirajo strukturni problemi. Italija je še vedno v najgloblji recesiji, kar jih je bilo po drugi svetovni vojni. Razmere zapletajo politična negotovost in številni škandali, del tega je pet mesecev trajajoče opotekanje koalicijske vlade premiera Enrica Lette, vse to še dodatno spodkopava že tako in tako pičlo zaupanje javnosti.

Na Portugalskem se je brezposelnost nekoliko zmanjšala, in sicer z majskih 18 na avgustovskih 16 odstotkov, kar nakazuje šibko gospodarsko rast. Vendar gospodarske razmere ostajajo nadvse težke, nezadovoljstvo javnosti z najnovejšimi varčevalnimi ukrepi je zelo veliko. Sredi poletja so se politične napetosti tako zelo stopnjevale, da je vlada ministrskega predsednika Pedra Passosa Coelha komaj obstala.

V Grčiji je javno zaupanje zadnja leta karseda nizko in se ne spreminja. Grško gospodarstvo se je od leta 2008 skrčilo za 23 odstotkov, napovedujejo, da bo letos padlo še za 4,2 odstotka. Po podatkih Eurostata je brezposelnost zdaj rekordna, povzpela se je na 27,9 odstotka. Vlada je napovedala nadaljnje reze v javni sektor še pred koncem leta, vse to vodi v še večje nezadovoljstvo in odpor javnosti ter nove proteste.

Dvom o voditeljih

Obenem z zmanjševanjem zaupanja v vlade gre podobno pot tudi zaupanje v državne voditelje. Po podatkih, ki jih je zbrala agencija za raziskovanje javnega menja Gallup, niti vsak četrti prebivalec v zgoraj omenjeni četverici držav ne odobrava tamkajšnje volilne kaste. Najbolj drastično je padlo tovrstno zaupanje na Portugalskem, kjer je ob začetku krize voditeljem zaupalo 60 odstotkov vprašanih, zdaj pa samo še 20. V Španiji, Italiji in še posebej v Grčiji je bilo že začetno zaupanje nizko, v prvih dveh približno 40-odstotno, v slednji je voditeljem zaupala komaj dobra petina. Zdaj je dvom povsod prevladujoč, v Grčiji je zaupanje na borih 14 odstotkih.

Posamični ekonomski kazalniki, na primer za Španijo in Portugalsko, nakazujejo bledo okrevanje, vendar številke scela ostajajo slabe. Gallupovi podatki opozarjajo, da je javnost na evropskem Jugu vse bolj nezadovoljna z nacionalnimi voditelji. Finančna in gospodarska kriza je močno prizadela življenjski standard večine ljudi, korupcijski škandali v Španiji ne bi mogli priti na plano v slabšem trenutku. Posledice so obupne frustracije ljudi, nezaupanja in dvomov je čedalje več, kar povečuje verjetnost socialnih in političnih napetosti in vpliva na ekonomsko stabilizacijo.

V zadnjem času je v ospredju predvsem Portugalska, kjer je zaradi nadvse težkih gospodarskih razmer politično nezadovoljstvo zelo naraslo. Portugalci so med tistimi evropskimi državami, v katerih so prebivalci v zadnjem letu postali bistveno bolj kritični, kot so bili, saj jih je kriza močno prizadela. Statistike kažejo, da čedalje večjemu številu Portugalcev zmanjkuje denarja za hrano, ta številka se je v preteklih dveh letih podvojila, vse več jih tone v revščino, nimajo več denarja za streho nad glavo. V času julijske politične krize je nič manj kor dve tretjini vprašanih izrazilo nezadovoljstvo z njihovimi voditelji. V povprečju je v Evropski uniji z voditelji nezadovoljnih 42 odstotkov prebivalcev.

Malodušje

Globalno najslabši primer pa je še vedno grški. Prebivalci države, v kateri so ekonomske razmere najbolj brezizhodne, so bili že lani najbolj pesimistična nacija na svetu in to se ni spremenilo. Skoraj štirje med desetimi prebivalci sredozemske države so prepričani, da se bodo razmere v prihodnje samo še slabšale.

Grki, ki ne gojijo nobenega upanja za lepšo prihodnost, pa so samo najbolj izstopajoč evropski primer, Evropejci nasploh ostajajo v času krize najmanj optimistični prebivalci od vseh prebivalcev sveta. Za veliko večino se kvaliteta življenja samo znižuje, pričakovanja glede prihodnosti ostajajo slaba. Vse to pomeni tudi posledice za politično in socialno klimo celine.