Netanjahu: Nič nas ne bo ustavilo na poti do zmage
Spremljamo dogajanje na Bližnjem vzhodu:
19.23 Netanjahu: Nič nas ne bo ustavilo na poti do zmage v vojni v Gazi
Nič ne bo ustavilo Izraela pri nadaljevanju vojne na območju Gaze, dokler ne bo dosegel zmage, je danes, v času, ko je pod vse večjim pritiskom svojih zaveznic, izjavil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Izraelski zunanji minister Eli Koen pa je obljubil, da bodo vojno v Gazi nadaljevali »z mednarodno podporo ali brez nje«.
»Nadaljevali bomo do konca. To pravim v luči velike bolečine, pa tudi v luči mednarodnega pritiska. Nič nas ne bo ustavilo. Nadaljevali bomo do konca, do zmage, nič manj kot to,« je poudaril Netanjahu.
Podobno je pred tem dejal tudi izraelski zunanji minister, ki je še dodal, da bi bila prekinitev ognja v sedanji fazi darilo za skrajno palestinsko gibanje Hamas. Prepričan je, da bi prekinitev ognja okrepila Hamas, ta pa bi nato lahko znova ogrozil prebivalce Izraela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izjave sta izrekla v času, ko je Izrael pod vse večjim pritiskom svojih zaveznic zaradi vojne v Gazi. Med najglasnejšimi so sedaj tudi ZDA, ki sicer veljajo za glavno podpornico Izraela. Washington namreč opozarja, da je izraelsko bombardiranje Gaze kot odgovor na napade Hamasa neselektivno. Pritiski na Izrael so se okrepili po tem, ko je Generalna skupščina Združenih narodov v torek z veliko večino podprla nezavezujočo resolucijo, ki zahteva takojšnjo humanitarno prekinitev ognja na opustošenem ozemlju.
18.20 ZDA in Velika Britanija z novimi sankcijami proti Hamasu
ZDA in Velika Britanija sta danes objavili nov paket sankcij proti palestinskemu gibanju Hamas zaradi napada na Izrael 7. oktobra. Sankcije so usmerjene proti ključnim osebam, ki z zastopanjem interesov Hamasa v tujini in upravljanjem njegovih financ podpirajo njegovo nasilno agendo, je sporočilo ministrstvo za finance ZDA.
Predstavnik finančnega ministrstva Brian Nelson je opozoril, da se Hamas še naprej močno zanaša na omrežje dobro umeščenih uradnikov in povezanih oseb, izkorišča navidezno permisivne jurisdikcije za vodenje kampanj za zbiranje denarja, z nezakonito pridobljenimi sredstvi pa podpira vojaške aktivnosti v Gazi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sankcije so med drugim doletele soustanovitelja palestinskega gibanja Mahmuda Zaharja, ki deluje v Gazi, in vodjo Hamasa za zunanje odnose Alija Baraka, ki deluje iz Libanona, je sporočilo britansko zunanje ministrstvo. ZDA pa so med drugim sankcionirale tudi regionalnega finančnega direktorja Hamasa Ismaila Barhuma.
»Hamas ne more imeti več prihodnosti v Gazi,« je dejal britanski zunanji minister David Cameron. Prepričan je, da bodo današnje sankcije še bolj osamile Hamas in Islamski džihad ter obema organizacijama omejile dostop do virov financiranja. Ob tem je napovedal nadaljevanje sodelovanja s partnerji za dolgoročno rešitev konflikta med Izraelci in Palestinci.
14.22 Izraelske organizacije s pismom Bidnu
Po poročanju Al Džazire je več izraelskih organizacij ameriškega predsednika Bidna v pismu prosilo, naj uporabi svoj vpliv in prepreči skrajno humanitarno katastrofo v Gazi. Opozorile so, da Izrael, kateremu je priznal pravico do samoobrambe, ignorira navodila o upoštevanju mednarodnega humanitarnega prava pri tem. Poudarile so, da ima moč, ki jo lahko uporabi za to, da izraelska vlada začne izpolnjevati svoje dolžnosti ter dovoli dostavo humanitarne pomoči v Gazo.
14.21 Zunanji minister Eli Cohen: »Vojno bomo nadaljevali z mednarodno podporo ali brez nje«
13.17 Od začetka vojne ranjenih več kot 1700 izraelskih vojakov
IDF je osvežila podatke o svojih ranjenih vojakih. Od začetka kopenske ofenzive v Gazi jih je bilo ranjenih 619, od tega jih je 139 utrpelo resne poškodbe. Število ranjenih je z včeraj naraslo na 21, od tega je stanje štirih resno; 19 od omenjenih 21 jih je bilo ranjenih v kopenskih operacijah.
Skupno pa so bili od začetka vojne ranjeni 1704 vojaki.
12.52 Betlehem letos zaradi vojne brez božičnega utripa
Mesto Betlehem, kjer se je po krščanskem verovanju rodil Jezus Kristus, pred tokratnim božičem sameva, praznično vzdušje, ki ga je ponavadi decembrske dni čutiti na vsakem koraku, je letos komaj zaznavno. Nad mestom leži senca vojne v Gazi in okrepljenih sovražnosti tudi na Zahodnem bregu.
Mesto, ki meji na Jeruzalem, je zaradi konflikta med Izraelci in Palestinci trpelo že v preteklosti, tokrat pa so številni njegovi prebivalci še posebej prizadeti. Občutijo tudi ekonomski pritisk, saj so mnogi vpeti v turistično dejavnost, ki pa je letos tako rekoč usahnila, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Zaradi cestnih zapor, ki jih je postavila izraelska vojska, je dostop do mesta omejen, pred baziliko Jezusovega rojstva manjka veliko božično drevo, ki tam ponavadi stoji v adventnem času. Že novembra so namreč voditelji cerkva v Jeruzalemu sklenili, da letos zaradi vojne v Sveti deželi ne bo božičnega okrasja. Bo pa latinski patriarh v Jeruzalemu, kardinal Pierbattista Pizzaballa, v noči na 25. december v Betlehemu daroval polnočnico.
V Sveti deželi, ki zajema Izrael in Palestino, so sicer danes kristjani le zelo majhna manjšina. Na območju Gaze jih živi okrog tisoč, na Zahodnem bregu jih je približno 1,5 odstotka od 3,2 milijona prebivalcev, v Izraelu pa jih je nekaj manj kot dva odstotka od desetih milijonov državljanov, še navaja DPA.
12.37 Papež Frančišek znova pozval k takojšnjemu premirju in koncu trpljenja
12.09 Vse bolj opustošen tudi jug enklave
Izraelska vojska je sporočila, da je v zadnjih 24 urah zadela več kot 250 ciljev. Njihovi »precizni« napadi po kopnem, morju in zraku so usmerjeni v »teroristične tarče in infrastrukturo«. Pri tem so zatrli poskus teroristov v bližini mesta Gaza, ki naj bi nameravali izstreliti rakete proti Izraelu, in jih eliminirali.
BBC ob tem poroča, da je središče mesta Han Junis na jugu Gaze, kamor so se zatekle množice beguncev s severa, povsem opustošeno, ljudje pa so se umaknili na njegov zahod ali v Rafo. Tudi od tam poročajo o napadih.
Izraelska vojska medtem že več kot 24 ur izvaja racijo v Dženinu na okupiranem Zahodnem bregu, protestniki v Jeruzalemu pa so tako včeraj zvečer kot danes dopoldne pred knesetom v Jeruzalemu od izraelske vlade zahtevali izpustitev talcev, ujetih v Gazi.
11.45 V Gazi kolaps zdravstva
»Vsi vemo, da zdravstveni sistem odpoveduje ali pa je že odpovedal,« je o neopisljivih razmerah v Gazi dejala Lynn Hastings, koordinatorica ZN za humanitarne zadeve na okupiranih palestinskih ozemljih in po poročanju Reutersa, kot ga navaja Guardian, dodala, da je to formula za razvoj epidemij in javnozdravstveno katastrofo.
Pri tem je zdravstveno ministrstvo v Gazi sporočilo o vplivu razmer na zdravje otrok. Med 1,9 milijona razseljenih prebivalcev so zaznali že 360.000 obolenj, zaloge cepiv za otroke so jim pošle.
Po poročanju Al Džazire je ministrstvo podalo tudi informacije o stanju na severu enklave. Tiskovni predstavnik zdravstvenega ministrstva je med drugim dejal, da tam zdravstvena oskrba ne deluje več, da so Izraelci streljali na osebje bolnišnice Kamal Awdan ter da nadzorujejo dostavo zdravstvene pomoči v Gazo in število pacientov, ki iščejo pomoč v tujini.
10.13 Testno poplavljanje ob domnevi, da so v predorih talci
Izraelska vojska je začela testno poplavljati predore pod območjem Gaze, ki naj bi jih uporabljalo palestinsko gibanje Hamas, so v torek poročali ameriški mediji. V nekatere predore so menda napeljali morsko vodo, da bi ugotovili, ali je metoda primerna za obsežnejše uničenje podzemnega sistema. Ta naj bi bil sicer dolg okoli 500 kilometrov.
Izraelska vojska pri tem domneva, da Hamas v predorih zadržuje več talcev, ki jih je zajel med napadom na Izrael 7. oktobra. Po dosedanjih izmenjavah za Palestince, zaprte v izraelskih zaporih, je v rokah gibanja še približno 135 talcev.
Ameriškega predsednika Joeja Bidna so na torkovi novinarski konferenci vprašali o poplavljanju nekaterih delov mreže predorov. Po njegovih informacijah v nobenem od njih ni talcev, vendar pa je opozoril, da tega ne ve zagotovo.
Zamisel o poplavljanju predorov pod Gazo, ki naj bi jih uporabljal Hamas, je pred kratkim izpostavil načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi. Gibanje domnevno uporablja tudi nekatere predore in bunkerje, ki jih je med zasedbo ozemlja pred desetletji zgradila izraelska vojska, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Pri tem je, kot je razvidno iz tvita Haaretzovega novinarja Jacka Khouryja, Gazo zajelo deževje, kar je neugodno za stotisoče razseljenih ljudi.
תיעוד שיוצא מרצועת עזה הבוקר.רוב תשומת הלב ממוקדת בקרבות,באבידות במטרות ובהצהרות והוויכוח על היום שאחרי,אבל עבור מאות אלפים לקבל אוהל תקני זה כמו וילה.לרוב אין אוהלים וביום גשום כזה המצב מחפיר.בעזה יש גם טורים ולעמוד שעות כדי לקבל פיתה או שקית קמח ואפילו להטעין את הטלפון. pic.twitter.com/JcYjlDBRvp
— Jack khoury.جاك خوري (@KhJacki) December 13, 2023
10.13 V Gazi doslej umrlo 115 izraelskih vojakov
Število ubitih izraelskih vojakov v Gazi je naraslo na 115, je danes sporočila izraelska vojska. Po njenih navedbah je v torek v spopadih na severu enklave umrlo deset vojakov, kar za izraelsko stran predstavlja najbolj smrtonosen dan od začetka ofenzive konec oktobra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na drugi strani je po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje v Gazi doslej življenje izgubilo okoli 18.400 Palestincev, večinoma žensk in otrok.
7.15 Zaveznice pritiskajo na Izrael zaradi vojne v Gazi
Izrael je pod vse večjim pritiskom svojih zaveznic zaradi vojne v Gazi. Med najglasnejšimi so ZDA, ki veljajo za glavno podpornico Izraela, zdaj pa so kritične, češ da je Izraelsko bombardiranje Gaze kot odgovor na napade skrajnega gibanja Hamas neselektivno. Avstralija, Kanada in Nova Zelandija pa so pozvale k prekinitvi ognja
Pritiski so se okrepili ob tem, ko je generalna skupščina Združenih narodov v torek z veliko večino podprla nezavezujočo resolucijo, ki zahteva takojšnjo humanitarno prekinitev ognja na opustošenem ozemlju.
Po najnovejših podatkih ministrstva za zdravje na območju Gaze pod nadzorom Hamasa je bilo v palestinski enklavi doslej ubitih več kot 18.400 ljudi, večinoma žensk in otrok. Ministrstvo je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočilo, da je bilo v zadnjem valu izraelskih napadov iz zraka na tem ozemlju ubitih še najmanj 50 ljudi.
Ameriški predsednik Joe Biden je na predvolilnem dogodku v Washingtonu v torek dejal, da je Izrael po napadu Hamasa podprla večina sveta. »Vendar pa so začeli izgubljati to podporo zaradi neselektivnega bombardiranja,« je poudaril. Kasneje je na novinarski konferenci svoje pripombe omilil in znova poudaril, da ZDA podpirajo Izrael, a dejal, da je varnost nedolžnih Palestincev še vedno zelo skrb vzbujajoča.
Washington že več tednov poziva Izrael, naj bolje poskrbi, da v Gazi ne bo civilnih žrtev.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da se z Bidnom ne strinjata glede upravljanja območja Gaze po koncu vojne s Hamasom, kar po poročanju AFP kaže na neobičajno razhajanje med zaveznicama.
Voditelji Avstralije, Kanade in Nove Zelandije, ki prav tako veljajo za zaveznice Izraela, pa so pozvali k prekinitvi ognja. Kot so v skupni izjavi zapisali avstralski premier Anthony Albanese, predsednik kanadske vlade Justin Trudeau in novozelandski premier Christopher Luxon, cena prizadevanj za uničenje Hamasa ne sme biti nenehno trpljenje palestinskih civilistov. Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi zmanjševanja varnega prostora za civiliste v Gazi.
