ZDA podpirajo vstop Hrvaške v schengensko območje
»Med pogovorom se je potrdilo, da je Hrvaška ključna zaveznica ZDA v tem delu Evrope«, je poudaril hrvaški notranji minister Božinović.
Odpri galerijo
Davor Božinović. FOTO: Goran Mehkek/Cropix
Po sestanku z ameriškim pravosodnim ministrom Jeffom Sessionsom je hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinović izjavil, da Združene države Amerike podpirajo vstop Hrvaške v schengensko območje. »Med pogovorom se je potrdilo, da je Hrvaška ključna zaveznica ZDA v tem delu Evrope«, je poudaril Božinović in napovedal, da bo začela na Hrvaškem že v kratkem veljati direktiva o izmenjavi sumljivih ljudi in predmetov v zračnem prometu. V končni fazi naj bi to pripeljalo do odprave vizumov za hrvaške državljane, ki bi želeli potovati v ZDA.
Jeff Session se na tridnevnem obisku v Hrvaški mudi zaradi konference o mednarodno organiziranemu kriminalu, katere pobudnik je International Criminal Assistance Program ameriškega pravosodnega ministrstva. V tem času se bo Session sestal tudi s predsednico države in predsednikom vlade Republike Hrvaške. Konference so se poleg hrvaških predstavnikov udeležili tudi notranji in pravosodni ministri Albanije, BiH, Kosova, Makedonije, Črne gore in Srbije.
ZDA si želijo okrepiti sodelovanje v tem delu Evrope, ki je bilo že do zdaj zadovoljivo, vsekakor pa je treba dodatno poglobiti s sodelovanje z ameriškimi službami, ki se ukvarjajo z bojem proti organiziranemu kriminalu. »To sodelovanje že prinaša sadove v boju proti organiziranemu kriminalu. V minulih treh letih je bilo aretiranih 118 ljudi, poleg tega pa so bile zaplenjene večje količine droge in orožja. Samo maja letos so na Hrvaškem v sodelovanju z DEA zaplenili 100 kilogramov kokaina,« je poudaril Jeff Sessions. Američani so ob tem pripravljeni nuditi tudi tehnično pomoč. Na srečanju so posebno pozornost namenili povezanosti organiziranega kriminala z ilegalnim priseljevanjem ter imigrantsko krizo, saj se ve, da gre za izjemno donosne posle, v katerih te nesrečne ljudi za velike zneske denarja tihotapijo na Zahod.
Sicer pa velja pravosodni minister Jeff Sessions za kontroverznega moža, in to ne brez razloga. Sessions je med prvimi podprl kandidaturo Donalda Trumpa, za kar je bil nagrajen s pomembno funkcijo, nato pa izstopil iz preiskave o tako imenovani ruski povezavi in si s tem nakopal predsednikovo jezo. »Če bi vedel, da se bo izvzel iz preiskave, ga ne bi nikoli imenoval,« je takrat dejal Trump in ga razglasil za »slabiča, o čigar usodi bo odločil čas«. Tako da Sessions pravzaprav ne ve, koliko časa bo še minister. Jeff Sessions je zagrizen konservativec. Prezira skupnost LBGT, nasprotuje prekinitvi nosečnosti in zaprtju Guantanama, še posebej neusmiljen pa je do imigrantov, zaradi katerih je še pred Trumpom predlagal gradnjo zidu.
Sessionov prihod v Hrvaško si tukaj tolmačijo kot znamenje nadaljnje krepitve sodelovanja med državama.
Hrvaška, ki je v Evropi neredko zapostavljena in celo kritizirana, se vse bolj obrača k ZDA. Te dni se tam mudi hrvaški obrambni minister Damir Krstičević, ki je ZDA razglasil za »najpomembnejšega strateškega partnerja«. Krstičevića so ob tej priložnosti sprejeli v Hišo slavnih ameriške vojaške šole, ki jo je osebno obiskoval, ob tem pa v svoji zaključni nalogi prepisal del besedila. Gostoljubni Američani so gosta na njegovo neizmerno veselje popeljali z letalom F-16. Sicer pa je Hrvaška na ministrovo pobudo pravkar kupila eskadriljo teh letal od Izraela.
Jeff Session se na tridnevnem obisku v Hrvaški mudi zaradi konference o mednarodno organiziranemu kriminalu, katere pobudnik je International Criminal Assistance Program ameriškega pravosodnega ministrstva. V tem času se bo Session sestal tudi s predsednico države in predsednikom vlade Republike Hrvaške. Konference so se poleg hrvaških predstavnikov udeležili tudi notranji in pravosodni ministri Albanije, BiH, Kosova, Makedonije, Črne gore in Srbije.
ZDA si želijo okrepiti sodelovanje v tem delu Evrope, ki je bilo že do zdaj zadovoljivo, vsekakor pa je treba dodatno poglobiti s sodelovanje z ameriškimi službami, ki se ukvarjajo z bojem proti organiziranemu kriminalu. »To sodelovanje že prinaša sadove v boju proti organiziranemu kriminalu. V minulih treh letih je bilo aretiranih 118 ljudi, poleg tega pa so bile zaplenjene večje količine droge in orožja. Samo maja letos so na Hrvaškem v sodelovanju z DEA zaplenili 100 kilogramov kokaina,« je poudaril Jeff Sessions. Američani so ob tem pripravljeni nuditi tudi tehnično pomoč. Na srečanju so posebno pozornost namenili povezanosti organiziranega kriminala z ilegalnim priseljevanjem ter imigrantsko krizo, saj se ve, da gre za izjemno donosne posle, v katerih te nesrečne ljudi za velike zneske denarja tihotapijo na Zahod.
Sessions ne ve, koliko časa bo še minister
Sicer pa velja pravosodni minister Jeff Sessions za kontroverznega moža, in to ne brez razloga. Sessions je med prvimi podprl kandidaturo Donalda Trumpa, za kar je bil nagrajen s pomembno funkcijo, nato pa izstopil iz preiskave o tako imenovani ruski povezavi in si s tem nakopal predsednikovo jezo. »Če bi vedel, da se bo izvzel iz preiskave, ga ne bi nikoli imenoval,« je takrat dejal Trump in ga razglasil za »slabiča, o čigar usodi bo odločil čas«. Tako da Sessions pravzaprav ne ve, koliko časa bo še minister. Jeff Sessions je zagrizen konservativec. Prezira skupnost LBGT, nasprotuje prekinitvi nosečnosti in zaprtju Guantanama, še posebej neusmiljen pa je do imigrantov, zaradi katerih je še pred Trumpom predlagal gradnjo zidu.
Sessionov prihod v Hrvaško si tukaj tolmačijo kot znamenje nadaljnje krepitve sodelovanja med državama.
Jeff Sessions. FOTO: Carolyn Kaster/AP
Hrvaška, ki je v Evropi neredko zapostavljena in celo kritizirana, se vse bolj obrača k ZDA. Te dni se tam mudi hrvaški obrambni minister Damir Krstičević, ki je ZDA razglasil za »najpomembnejšega strateškega partnerja«. Krstičevića so ob tej priložnosti sprejeli v Hišo slavnih ameriške vojaške šole, ki jo je osebno obiskoval, ob tem pa v svoji zaključni nalogi prepisal del besedila. Gostoljubni Američani so gosta na njegovo neizmerno veselje popeljali z letalom F-16. Sicer pa je Hrvaška na ministrovo pobudo pravkar kupila eskadriljo teh letal od Izraela.
