Tiskane izdaje
Zagreb - Po poročanju STA, je hrvaška državna televizija objavila posnetek telefonskega pogovora med takratnim poveljnikom obrambe mesta Milom Dedakovićem Jastrebom in Tuđmanom, v katerem je Dedaković opozoril predsednika države, da so v mestu številni civilisti, med njimi tudi 2000 otrok.
»Kaj bomo s temi otroki?« je vprašal Dedaković. »Dobro, dobro ... Naj bodo tam,« je kratko odgovoril Tuđman, ki je dodal, da nobena evakuacija ne pride v poštev.
Nekaj tisoč hrvaških vojakov in prostovoljcev, ki so branili mesto pred napadom več deset tisoč vojakov JLA in srbskih prostovoljcev, je od uradnega Zagreba zahtevalo tudi vojaško pomoč, ki je niso dobili.
Tuđmanov starejši sin Miroslav Tuđman je zahteval, naj etična komisija HRT razpravlja o omenjenem prispevku, ker je ocenil, da gre za »sramotno« manipulacijo ob obletnici Vukovarja ter pred parlamentarnimi volitvami. Tuđman je namreč eden glavnih kandidatov HDZ na prihodnjih parlamentarnih volitvah.
Miroslav Tuđman je dejal, da gre za posnetke, ki so jih ponaredili v takratni jugoslovanski vojaški obveščevalni službi (Kos), kar je ugotovilo tudi sodišče leta 1994. Tuđman trdi, da gre za montažo različnih delov pogovorov in da njegov oče ni nasprotoval evakuaciji otrok, temveč vnovičnemu poskusu preboja hrvaških vojakov iz Vukovarja, ki naj bi sledil dvema neuspešnima prebojema.
HTV je objavila tudi pismo znanega hrvaškega novinarja Siniše Glavaševića, ki so ga srbske sile umorile po zasedbi Vukovarja. Glavašević je vsak dan dramatično poročal iz obleganega mesta, v enem od pisem pa je za izdajo Vukovarja obtožil Franja Tuđmana, hrvaško vlado in poslance v saboru.
Miroslav Tuđman trdi, da je tudi Glavaševićevo pismo sestavil Kos, da bi demoralizirali hrvaške vojake v Vukovarju, ki so bili po njegovih besedah tudi v informacijski blokadi.
Zadnji poveljnik obrambe Vukovarja Branko Borković je ocenil, da prvi hrvaški predsednik ni pustil Vukovarja, temveč je odločal na podlagi informacij, ki so jih zanj pripravljali »določeni krogi«.
HTV je ob obletnici zloma vukovarske obrambe predvajala tudi pogovor z nekdanjim glavnim pogajalcem JLA, Andrijo Rašeto, ki je deloval v Zagrebu tudi po zasedbi Vukovarja 18. novembra 1991, ter je hrvaško prestolnico zapustil v začetku leta 1992.
Rašeta je med drugim dejal, da je imela JLA načrt za zasedbo Hrvaške, in ocenil, da je bilo obleganje Vukovarja »taktična napaka«. »Po mojem mnenju je bilo treba Vukovar le blokirati ter nadaljevati prodor proti Osijeku in Đakovu, tako kot proti črti Banja Luka-Pakrac-Virovitica, kar je bilo izvedljivo,« je dejal Rašeta.
Nekdanji oficir JLA je dejal, da je bila hrvaška stran pripravljena, v imenu svoje samostojnosti, pustiti napadalcem tako Vukovar in Osijek kot Dubrovnik in Split, kar so takratni akterji hrvaške politike zanikali.
Bivši poveljnik glavnega štaba Hrvaške vojske, general Antun Tus, je navedbe Rašete o »prodaji ozemlja« ocenil kot »navadne laži«. Obenem pa je dejal, da se Hrvaška ni pravočasno pripravila na obrambo, ker je predsednik Tuđman verjel takratnem srbskem voditelju Slobodanu Milošević in glavnem poveljniku JLA Veljku Kadijeviću, da bodo krizo rešili po mirni poti. »Na koncu sta prevarala Tuđmana,« je po poročanju STA dejal Tus, ki je zapustil JLA pred začetkom vojne in se je nato pridružil hrvaški vojski.
