Tiskane izdaje
Bruselj − Predvsem za baltske članice Nata, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze in imajo mejo z Rusijo, sta bili intervencija Moskve v Ukrajini in hitra priključitev Krima, velik šok. Strah za njihovo varnost se je okrepil. V Latviji in Estoniji tudi zato, ker imata veliko rusko manjšino.
Predsednik ZDA Barack Obama je med obiskom v Bruslju sicer zagotovil, da je 5. člen washingtonske pogodbe sam steber zavezništva in da bo Nato na novo osmislil obrambne načrte, toda v Rigi, Talinu in Vilniusu pričakujejo še bolj konkretne ukrepe. Tudi na Poljskem in v drugih nekdanjih članicah varšavskega pakta rusko razkazovanje mišic in teptanje sporazumov spremljajo z veliko negotovostjo. Navsezadnje, Poljska je v Natu zahtevala posvetovanja v okviru 4. člen pogodba, ki se skličejo, ko je ogrožena varnost, neodvisnost ali ozemlje katere od članic.
Evropska varnostna krajina
Ko so se zunanji ministri članic Nata popoldne zbrali na dvodnevnem zasedanju, je generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen sporočil, da se obramba začne z odvračanjem in napovedal korake, s katerimi bodo jasno pokazali svetu, da nobena grožnja zaveznicam ne bo uspešna. Kakšno konkretno pomoč bodo ponudili zaveznicam ob meji z Rusijo, je še negotovo. Doslej je bil tam okrepljen nadzor iz zraka z letali awacs, baltska trojica lahko pričakuje v zračnem prostoru več lovskih letal, vodilne članice so napovedale vojaške vaje.
Ruska agresija po besedah Rasmussena v temeljih spreminja evropsko varnostno krajino in povzroča nestabilnost na Natovih mejah. Čeprav je ruski predsednik Vladimir Putin naznanil, da bo zmanjšal enote ob ukrajinskih mejah, takega razvoja v zavezništvu še niso zaznali. »Žal ne morem potrditi, da Rusija umika enote,« je povedal Rasmussen. Ker je kršila mednarodne sporazume in spodkopala temelje sodelovanje, bodo odnosi z Moskvo zoženi. Ministri so ustavili vojaško in civilno sodelovanje z Rusijo, politični pogovori potekali le še na veleposlaniški ali višji ravni.
Nato mora v odzivu na ravnanje Kremlja poiskati ravnotežje med željami vzhodnih članic po bolj odločnem solidarnostnem odzivu zavezništva in želenimi diplomatsko-političnimi prizadevanji za zmanjšanje napetosti. Kot je za Spiegel povedal vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier, bi Nato v težkem položaju moral ohraniti hladno glavo in se ne bi smel spustiti v spiralo vojaškega zaostrovanja. Iz Varšave, denimo, na drugi strani prihajajo pričakovanja, da bi moral Nato na Poljskem namestiti kar dve brigadi s skupaj deset tisoč vojaki.
Ob koncu hladne vojne se je Zahod zavezal, da ob mejah z Rusijo ne bo trajno nameščal vojaških enot. Spoštovanje obljube v novih varnostnih okoliščinah ni več gotovo. Toda: konkretni odziv bo po Rasmussenovih besedah odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov. Nemčija, ki je glede odzivov v skupini najbolj zadržanih članic, je po navedbah več nemškim medijev, ki se sklicujejo na vladne vire, pripravljena poslati ob Baltik šest lovcev in minolovca. Z načrti za okrepljeno kolektivno obrambo (tudi namestitvijo enot) na vzhodu se bodo v prihodnjih tednih ukvarjale Natove vojaške strukture.
Pod drobnogled
V zavezništvu sicer prihodnje članstvo Ukrajine sploh ni tema, na mizi je le poglabljanje sodelovanja. Veliko zagovornikov ima model nevtralnosti, ki bi lahko bil sprejemljiv za Rusijo. Kočljivo je le, da Moskva, ki med krizo odločno zagovarjala pravico do samoodločbe (na Krimu), sama predpisuje Ukrajini, v kakšen odnosu naj bo z drugimi državami. Nato je na vrhu v Bukarešti leta 2008, kjer Ukrajina in Gruzija nista dobili vabila v akcijski načrt za članstvo, obema državama nejasno zagotovil, da bosta nekega dne lahko postali članici.
Rasmussen se je že tako zatrdil, da vsaka evropska država, ki lahko izpolni temeljne zahteve zavezništva in pripomore k varnosti njegovega ozemlja, lahko postane članica. Na seznamu kandidatk so BiH, Črna gora, Gruzija in Makedonija. Poleg tega bo Nato vzel pod drobnogled še odnose z drugimi državi v sosedstvu, ki bi bile lahko prej ko slej na muhi Moskve. Na mizi so predlogi, s katerimi bi zavezništvo začelo tesneje vojaško sodelovati z Armenijo, Azerbajdžanom in Moldavijo.
