Tiskane izdaje
Zagreb - Po vstopu Hrvaške v EU in kasneje schengen bosta Zagreb in Ljubljana veliko bolj partnerja kot rivala, je v pogovoru za današnji Jutarnji list poudarila slovenska premierka Alenka Bratušek. Predsednica slovenske vlade je sicer med drugim poudarila, da bo njena vlada vztrajala na zagonu gospodarske rasti v državi in konsolidaciji javnih financ.
Skupni nastop na tretjih trgih
Premierka Bratuškova je v pogovoru za sobotno prilogo Jutranjega lista Magazin ocenila, da so bili odnosi med Hrvaško in Slovenijo vedno dobri. Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo pa državi vidi kot strateški partnerki in tudi kot partnerki v vsakdanjem življenju ljudi ob meddržavni meji.
Prepričana je, da bo mogoče uresničiti še tesnejše gospodarske vezi med državama in njun skupen nastop na tretjih trgih, saj sta slovensko in hrvaško gospodarstvo komplementarni.
Prodaja Mercatorja: Dobili bi podjetje s problemi
V zvezi z interesom Agrokorja za nakup Mercatorja je premierka opozorila, da bi v primeru prodaje slovenske trgovske verige hrvaškemu živilskemu koncernu namesto dveh družb s težavami lahko dobili eno podjetje s še večjimi problemi.
Pojasnila je, da sicer ni podrobno spremljala zgodbe, a je prebrala, da ima Agrokor določene finančne obveznosti in da se zastavlja vprašanje, ali bo lahko servisiral poslovanje Mercatorja.
Prodaja NKBM
Glede notranjepolitičnih razmer v Sloveniji je predsednica vlade dejala, da mora Slovenija nujno prodati nekaj podjetij, ki so v državni lasti.
»Ne glede na težo današnjega stanja je moja ocena, da podjetja ni treba prodati za vsako ceno, še posebej zdaj, ko imajo nizko ceno. Treba se je odločiti, katera podjetja bomo prodali in pod kakšnimi pogoji,« je dejala Bratuškova.
Kot svojo osebno željo je ob tem navedla, da bi bilo treba poleg enega ali dveh javnih podjetjih prodati tudi eno od državnih bank, ter ocenila, da bo to Nova Kreditna banka Maribor.
»Vlada ne nasprotuje varčevanju«
Ključni zadevi v reformah, ki jih bo njena vlada predstavila Evropski komisiji, bosta, tako Bratuškova, zagotavljanje gospodarske rasti in nadaljevanje konsolidacije javnih financ.
»Vlada nikakor ne nasprotuje varčevanju, sicer pa je po našem prepričanju treba gledati na obe strani, tako na stroške kot prihodke. Ni produktivno zgolj zniževati stroške,« je poudarila. Potrdila je, da v vladi razmišljajo o dvigu DDV in uvedbi kriznega davka.
O fiskalnem pravilu
Dodala je, da je Slovenija v Bruslju povsem po nepotrebnem obljubila, da bo fiskalno pravilo vpisala v ustavo. Bolj pomembno je, kdaj naj bi to pravilo uveljavili - če leta 2015, bo to pomenilo za 30 odstotkov manjšo javno porabo ter plače v javnem sektorju, kar je nesprejemljivo. Kot je dodala, je potreben daljši rok za konsolidacijo javnih financ.
»Če je treba vpisati fiskalno pravilo v ustavo, to ne sme biti na škodo socialne države,« je znova izpostavila Bratuškova. Ponovila je, da ne želi živeti v državi, v kateri sta zdravstvo in izobrazba dostopna le tistim, ki imajo denar.
Junija o slabi banki
Za oživitev slovenskega gospodarstva je po njenem mnenju nujna sanacija bančnega sistema, junija naj bi reševali prvi primer »slabe banke«.
Kot infrastrukturne projekte, ki jih bo sofinancirala vlada, je omenila hidroelektrarne na srednji Savi, medtem ko je dokumentacijo za posodobitev železniške proge proti Kopru potrebno še dodelati in poiskati partnerja iz zasebnega sektorja.
V luči krize je menila še, da je vprašanje solidarnosti v EU ključno za njen razvoj.
