Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko seštejemo prihranke in odštejemo znižana vplačila v blagajno zaradi nižjih plač vseh javnih uslužbencev, ostane 1,7 milijona evrov plusa – ali celo 12 milijonov minusa.
Osemodstotno znižanje plač javnih uslužbencev ima na zdravstveno blagajno dvojni učinek. Letos bo zaradi znižanja plač več kot 30.000 zaposlenih v zdravstvu okoli 40 milijonov evrov prihranka (naslednje leto okoli 80 milijonov), a bo odprava plačnih nesorazmerij istih zaposlenih za zdravstveno blagajno pomenila 38,1 milijona evrov dodatnega stroška (naslednje leto 76,2 milijona). Pod črto bodo torej zaposleni v zdravstvu skupaj celo izgubili 1,9 milijona evrov.
Spomnimo: po Virantovi plačni reformi se je masa plač v zdravstveni blagajni povišala za 33 odstotkov. Za mnoge bodo plače ostale nespremenjene, ker bo osemodstotno znižanje plač nadomestila odprava nesorazmerij, za preostale pa se bodo plače nekoliko znižale. Toda skupno znižanje plač v celotnem javnem sektorju pomeni za zdravstveno blagajno tudi nižja vplačila prispevkov, torej manj prihodkov za blagajno, in sicer okoli 15 milijonov evrov. Nasploh pomeni vsako znižanje plač, tudi v gospodarstvu, manj prihodkov za zdravstveno blagajno.
Prihranek bo tudi zaradi nižje plačanih prevozov na delo (milijon evrov) in znižanja regresov v zdravstvu zaposlenih javnih uslužbencev (13,8 milijona evrov).
Toda o regresih so danes pogajanja še potekala, nekateri pravniki pa menijo, da se izplačilu regresov letos ne bo mogoče izogniti.
V tem primeru bi imela zdravstvena blagajna zaradi znižanja prihodkov javnih uslužbencev letos 12,1 milijona evrov minusa. Drugi varčevalni ukrepi, ki zadevajo pravice ljudi in status brezposlenih, bodo letos izboljšali stanje blagajne za 42 (oziroma 52) milijonov, vsako naslednje leto pa za sto (oziroma 120) milijonov evrov. Kljub temu bo izkazovala ob koncu leta nekaj deset milijonov evrov primanjkljaja.
