Tiskane izdaje
Ljubljana – Bruno Šterpin je elektroinženir z 41 leti delovne dobe. Čeprav je veljal za iskanega strokovnjaka, ima po zakonu za uravnoteženje javnih financ od junija za skoraj četrtino nižjo pokojnino. Pritožil se je in pravico namerava iskati tudi na evropskem sodišču za človekove pravce, če bo treba.
Oseminšestdesetletnik ima za seboj bogato poklicno pot. Med letoma 1963 in 1979 je bil zaposlen v JLA, kjer je bil konstruktor letal Orao in Super galeb. Pozneje je delal za Iskro, podjetje Soko v Mostarju, ki je bilo vodilno na področju letalske tehnologije v nekdanji SFRJ, pri SCT je vodil energetsko prenovo letališča v Pulju ter stanovanjskih in turističnih kompleksov. Kariero je leta 1999 sklenil kot direktor proizvodnih obratov Golovec v ljubljanskih zaporih. Teritorialni obrambi je ob osamosvojitvi ponudil svojo pomoč, ki je bila tudi sprejeta – njegova naloga je bila spremljanje dejavnosti na letališču v Pulju.
Bruno Šterpin je eden od 26.341 upokojencev, ki so 29. junija prejeli nižjo pokojnino – zaradi dobe, ko je bil zaposlen pri JLA, se je zmanjšala za 350 evrov, kar je več kot 20 odstotkov. »Kaznovanje nas, upokojencev, ki smo izpolnili vse zakonsko zahtevane pogoje za redno starostno upokojitev in polno dobo plačevali prispevke, je ne samo nedopustno, temveč tudi diskriminatorno,« je dejal Bruno Šterpin, ki bo izkoristil vse pravne možnosti za to, da se krivica popravi.
»Razlogov za nastanek krize, ki ni le finančna, ampak tudi moralna, je najbrž več, vendar sem prepričan, da je ni povzročila nobena od z zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) kaznovanih skupin upokojencev,« je prepričan sogovornik, ki hoče »razbiti laž«, da so ukrepi prizadeli nepismene in tiste, ki niso prispevali v blagajne. »Vedno sem delal, bil sem iskana strokovna oseba in mislim, da sem si zaslužil primerno pokojnino.« Pritožil se je na zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, obrnil se je na urad varuha za človekove pravice. Pripravljen je iti do Strasbourga.
Iz državnega proračuna prejema pokojnino 8084 ljudi, ki so pokojninsko dobo dopolnili do marca 1992 na območju nekdanje SFRJ ali so delali v Sloveniji za podjetja s sedežem v drugih republikah. Prav tako 2725 vojaških upokojencev in 1299 tistih, ki so bili sicer določen čas kot civilisti zaposleni v JLA, a so se, kot naš sogovornik, upokojili po splošnih predpisih. Vsi ti so prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vplačevali, vendar v sklade, ki so danes v tujini. Za tiste, ki so bili v JLA, so se naslednice SFRJ po razpadu zavezale za odmero in prevedbo, za druge, ki so bili zaposleni v drugih republikah, pa je Slovenija pozneje podpisala sporazume.
Virant za uravnotežene reze
Da ZUJF ni pravično zarezal med upokojence, so prepričani v opoziciji, ki je v državni zbor vložila novelo, s katero bi vrnili odvzeto. Za spremembe se zavzemajo tudi nekateri predstavniki koalicije.
»Zame so vse kategorije v enakem položaju. Tisti, ki so delali, imajo delovno dobo, in so plačevali socialne prispevke, imajo pravico do pokojnin, ne glede na to, v katero pokojninsko blagajno so vplačevali,« razlik med upravičenci do pokojnin iz proračuna ne vidi predsednik DZ Gregor Virant (DL). Zanj je problematična predvsem višina rezov, ki znaša od 20 do 25 odstotkov pokojnine, medtem ko so, denimo, javnim uslužbencem plače z istim zakonom znižali za osem odstotkov.
Virant zato predlaga, da bi koalicija v prvi parlamentarni obravnavi podprla opozicijski zakon in ga jeseni dopolnila tako, kot bi se koalicijski partnerji dogovorili, a je pri tem predlogu ostal osamljen.
Predsednica NSi Ljudmila Novak je pri popravkih rezov v pokojnine previdnejša. »Stvar je treba premisliti in popraviti krivice, vendar se ne mudi, saj se mora najprej pokazati, kje sploh so problemi.«
NSi je tako, denimo, pripravljena popustiti pri tistih, ki so delali v podjetjih s sedežem v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, ne pa tudi pri borcih NOB in žrtvah vojnega nasilja, kot zahteva predsednik Desusa Karl Erjavec, saj gre po besedah Novakove pri tem »za privilegije, ki se jih je koalicija odločila črtati«.
Erjavec sicer meni, da je treba obravnavati vsak primer posebej in preveriti, ali so bili prispevki plačani, pri tem pa je pogojno pripravljen v prvem parlamentarnem branju podpreti tudi opozicijsko novelo PS in SD.
