Tiskane izdaje
Ljubljana – Predloženi zakon o uravnoteženju javnih financ, s katerim se spreminja 39 drugih zakonov, bi se moral kmalu znajti na ustavnem sodišču, »saj v njem mrgoli neustavnosti«.
Uravnoteženje javnih financ po presoji dr. Rajka Pirnata z ljubljanske pravne fakultete »ne more biti razlog ali opravičilo za neustavno ravnanje vlade. Še zlasti je v času krize pomembno, da vlada in drugi državni organi spoštujejo ustavnost in zakonitost ter krepijo zaupanje v pravo.«
Sistem se lahko poruši
O morebitni ustavni spornosti določenih zakonskih rešitev bo moralo odločiti ustavno sodišče. Seveda, pravi nekdanji ustavni sodnik dr. Janez Čebulj, »če bo prišlo do zahteve za oceno ustavnosti teh določb, ki jo lahko poda ali 30 poslancev ali državni svet ali celo sindikat, ki se tej možnosti, če nisem česa preslišal, niso odpovedali«.
Čebulj pritrjuje, da se je o nekaterih vprašanjih ustavno sodišče že izrekalo (prisilno upokojevanje, poseg v pričakovane pravice), »je pa težko predvideti, kakšna bi lahko bila odločitev ustavnih sodnikov zdaj. Če bo za zakonodajalca negativna, bo to pomenilo razveljavitev spornih določb, kar ima lahko za proračun tudi finančne posledice. Ne le v tem, da bi morala država kakšne pravice izplačati ali jih izplačati več, kot je to predvideno v intervencijskem zakonu. Finančne posledice, ki lahko delno izničijo namen zakona (torej prihranek sredstev), lahko nastanejo tudi zato, ker bi verjetno razveljavitev kakšnega ali kakšnih delov zakona porušila sistem in bi se postavilo vprašanje učinkovitosti preostalega dela. Zato bi se kazalo ustavno spornim določbam v zakonu čim bolj izogniti, ampak verjetno ima vlada dovolj trdne argumente za utemeljitev njihove ustavnosti, če bi do presoje prišlo.«
Bolj jasno kot nejasno
Sicer pa Čebulj ne vidi problema v tem, da zakon o uravnoteženju javnih financ spreminja 39 drugih zakonov, saj to »samo po sebi še nima za posledico nejasnosti in nedoločnosti in s tem kršitve načela pravne države, ki zahteva jasnost in določnost predpisov. Včasih je nejasnost večja, ko imamo osnovno besedilo zakona, potem pa v nekem časovnem obdobju deset zakonov o spremembah in dopolnitvah, ki te spremembe in dopolnitve kopičijo na istih členih osnovnega besedila. Z vidika celovitosti sistema sprememb je tako lahko celo bolje, da se je vlada odločila za ta način, kot da bi spreminjala vsak zakon posebej.«
Pirnat neustavnost zakona prepoznava v vsaj štirih točkah:
- prisilno upokojevanje v javnem sektorju (ustavno sodišče je že odločilo, da je takšno upokojevanje v nasprotju z ustavo);
- regres (retroaktivni poseg);
- izplačevanje denarnih prejemkov vojnim invalidom (ustavno sodišče je že odločilo, da invalidnina ni prejemek, ki bi ga morali izplačevati za nazaj);
- zmanjšanje letnega dopusta za funkcionarje in javne uslužbence (diskriminatorna rešitev).
Sindikat ministrstva za obrambo, ki ni privolil v četrtkov podpis sporazuma med vlado in stavkajočimi sindikati javnega sektorja, pa je včeraj opozoril, da bodo sprožili postopke za ustavno presojo, ker iz zakona ni bil črtan ukrep o prenehanju upoštevanja varovanih plač in zaradi posegov v regres za leto 2012.
