Tiskane izdaje
• Vlado Dolničar: »Tukaj sem zaradi solidarnosti do drugih. Zato ker si skriti tajkuni - to je naša vlada - polnijo vreče s penzijami. Tukaj je pol tistih, ki so se borili za samostojno Slovenijo. A oni so to pozabili. Mi pa nismo. In se borimo za naše pravice. Jaz sem šel takrat v boj s puško, bom šel še jutri, če bo treba. Ampak ne za Janšo, temveč za upokojence.«
• Bruno Šterpin: »Tukaj smo, ker so nam z zakonom o ravnotežju javnih financ znižali pokojnine od 100 do 350 evrov. In to samo določenim ljudem. Imam občutek, da gre za maščevanje tisim, ki so bili nekoč v JLA, v zveznih organih ... To je nepravično, to ni pošteno do teh ljudi, do nas. Vedno smo bili državljani Slovenije in za to državo smo se borili. Na podlagi tega je bila ustanovljena Slovenija.«
• Francka Četković, podpredsednica Sindikata upokojencev Slovenije: »Zbrali smo se, da povemo, da to kar počnejo s starejšimi, ni v redu. Ne samo, da so mnogim vzeli sredstva, ki so nujna za preživetje. Gre za dostojanstvo ljudi, ki so s tem izgubili osebno samozavest, da so še pomembni in da sploh še lahko kaj ustvarjajo. Ni nas veliko, res ne. Mnoge je strah. Strah jih je, da bi se izpostavljali in zato niso prišli na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vprašat, kaj je s temi odtegljaji. Dobili so znižane pokojnine brez odločb, kar je za pravno državo neprimerno dejanje. Želimo povedati, da ne bomo dovoljevali takšnih početij in da nas bo vedno več na ulici in vsepovsod, da bomo to preprečili.«
• Božena Stebila: »Prišli smo, ker če bomo vsi stali in samo opozovali, nas bodo podrli kot ovce. Meni še niso znižali pokojnine, ampak samo čakam, da pridem na vrsto.«
• Karmen Leban, generalna sekretarka Sindikata gostinstva in turizma: »Prišli smo podpret protestni shod. In sicer zato, ker se neupravičeno posega v že pridobljene pravice upokojencev.«
• Marija Uršič: »Prišla sem protestirat, ker so mi vzeli 200 evrov penzije. Delala sem na reškem področju, v železniškem gospodarstvu. Pod Slovenske železnice je včasih spadala tudi cela Istra, vse do Reke. Nisem jaz postavila meje, tako je pač bilo.«
