Upokojenci so največje žrtve socialne reforme

Ljubljana – Kot smo neuradno izvedeli, je študija o oceni učinkov socialne zakonodaje, ki je začela veljati v začetku lanskega leta in jo bodo danes predstavili javnosti, pokazala, da so z reformo najbolj prizadeli upokojence in družine, ki uveljavljajo pravico do socialne pomoči.

Zakonodaja je bila sicer dobro pripravljena in se od prejšnje bistveno ne razlikuje, so ugotovili na inštitutu za socialno varstvo, pri katerem je ministrstvo za delo lani naročilo analizo učinkov reforme. Kritika leti predvsem na izvedbo, saj so se na centrih za socialno delo spopadali z velikimi tehničnimi in operativnimi težavami, ki jih je povzročal nov operacijski sistem in na katere so socialni delavci večkrat opozorili odgovorne na ministrstvu. Zaradi težav z informacijskim sistemom je trpelo delo z ljudmi, ki so na center prišli po pomoč, so ugotovili na inštitutu, kjer menijo, da bi morali pri tako obsežnih spremembah na začetku nov sistem uvajati vzporedno. Veliko problemov je bilo tudi zaradi neažuriranih baz podatkov.

Kar zadeva učinke nove zakonodaje, je ta materialno najbolj prizadela upokojence in družine, ki uveljavljajo pravico do socialne pomoči in do otroškega dodatka. Znesek minimalnega dohodka se namreč ni zvišal na raven, ki je bila predvidena z novo zakonodajo, saj ga je intervencijski zakon z 288 evrov znižal na 260 evrov, še preden je začela veljati nova socialna zakonodaja.

Problematični vrstni red uveljavljanja pravic

Za problematičnega se je pokazal tudi vrstni red uveljavljanja pravic. Mnogim družinam se je znesek denarne socialne pomoči v primerjavi s prejšnjo zakonodajo znižal, saj se pri uveljavljanju denarne socialne pomoči dohodek družine že všteva v otroški dodatek, je opozorila tudi Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo in poudarila, do so ministrstvo na to ves čas opozarjali.

Kljub vsemu je nova socialna zakonodaja najbolj prizadela upokojence, ko je spremenila status varstvenega dodatka. V prejšnji zakonodaji je bil to dodatek k pokojnini, nova zakonodaja pa ga je spremenila v socialni prejemek, pri čemer morajo upokojenci zanj zastaviti svojo nepremičnino. Leskoškova poudarja, da je bil varstveni dodatek dodeljen upokojencem z nizkimi pokojninami kot korektiv, v novi zakonodaji pa se ta pomen izgubi. Starejši morajo za pridobitev varstvenega dodatka izpolnjevati iste kriterije kot drugi, ki uveljavljajo pravico do socialne pomoči. Po njenem mnenju je najbolj sporno, da se država vpiše v zemljiško knjigo, ker po smrti prejemnikov varstvenega dodatka želi dobiti nazaj denar. Zaradi tega so se ljudje množično odločali, da se bodo tej pravici odrekli v zameno za neobremenjeno nepremičnino.

Vesna Leskošek je opozorila še na tretjo ranljivo skupino ljudi – to so samski brezposelni, ki nimajo socialne mreže in morajo po novem preživeti z 260 evri na mesec.

Inštitut za socialno varstvo je po naših informacijah ministrstvu za delo že izdal priporočila za nekatere popravke nove socialne zakonodaje.