Tiskane izdaje
Ljubljana - V svežnju potikriznih ukrepov je vlada predvidela tudi dvoodstotno povečanja davka na dodano vrednost (DDV). Kaj bo to pomenilo za prodajo avtomobilov pri nas, je ta hip težko natančno povedati, je pa jasno, da posel ne bo ugodnejši.
Tako rekoč vsi trgovci (z redkimi izjemami) v zadnjih mesecih imajo velike prodajne minuse (izjema je bil le april), zato je težko verjeti, da se napovedani dvig DDV ne bi pokazal v višjih cenah in s tem skromnejši prodaji. Že lani je vlada z dodatnim davkom obremenila avtomobile z gibno prostornino motorjev nad 2500 kubičnih centimetrov in s tem dodobra zmanjšala prodajo teh vozil. V resnici je posel s temi avtomobili na slovenskem trgu zelo skromen, kajti več kot 80 odstotkov novih avtomobilov je prodanih v nižjem in nižjem srednjem razredu. Tudi zaradi tega je učinek davka na avtomobile z višjo gibno prostornino zelo skromen. Trgovci pravijo, da precej slovenskih kupcev dražji avtomobil kupi na tujem in ga – kjer obstajajo te možnosti – tam tudi registrira, slovenska državna blagajna pa od tega nima nič.
Napovedani dvig DDV bo zato še zmanjšal nakupe novih avtomobilov. Čeprav nekatere prejšnje izkušnje kažejo, da so nekateri trgovci povišanje cen prevzeli na svoja pleča, zdaj pravijo, da teh možnosti tako rekoč ni več. Ni prav velika skrivnost, da so zlasti trgovci z novimi avtomobili v povprečju v precej nezavidljivem položaju; toda njihov položaj in položaj zastopnikov oziroma uradnih uvoznikov je pogosto odvisen tudi od avtomobilskih tovarn (principalov) in njihovih bolj ali manj ustreznih programov. Ali povedano drugače: če ima avtomobilska tovarna ustrezno ponudbo novih avtomobilov in če so cene kolikor toliko primerne za slovenski trg, potem je tudi prodaja ugodnejša, posledično tudi njihov gospodarski ali finančni položaj. In seveda nasprotno, kar pomeni, da se lahko tudi pri nas zgodi, da bodo trgovci in z njimi uvozniki začeli zapirati vrata – kot se je, recimo, zgodilo z zastopnikom Mercedes-Benza na Hrvaškem.
Več nakupov pred povišanjem davka?
Precej slaba tolažba utegne biti morebitno upanje, da se bo prodaja novih avtomobilov pred uveljavitvijo višjega DDV nekoliko povečala, ker bi se za nakup nove pločevine odločili tisti, ki so to hoteli storiti po 1. juliju. Pri tem iz avtomobilskih hiš tudi pomirjujoče sporočajo, da bodo pospešili dobavo že naročenih vozil in jih poskusili čim več dobaviti še pred usodnim datumom.
Aleš Marguč, direktor MMS, ki pri nas predstavlja japonsko Mazdo, pravi, da bo višji DDV zmanjšal vse nakupe, torej tudi avtomobilov. Za toliko, kolikor bo višji davek, se bodo verjetno podražile tudi mazde na slovenskem trgu. Pri tem domneva, da se bo mesec dni pred dokončno uveljavitvijo višjega DDV povečala prodaja avtomobilov, kar bo zanesljivo šlo na račun skromnejšega posla v naslednjih mesecih. MMS se pogosto ukvarja s problemi, ki jih prinašajo medvalutne razlike med jenom in evrom, zato po Margučevem mnenju ni več manevrskega prostora in bodo njihovi avtomobili dražji.
Kaj pa skoraj osemodstotno povečanje prodaje novih avtomobilov v aprilu? Bolj ali manj javna skrivnost je, pravi Marguč, da je to le statistično večja prodaja, kajti slovenski trgovci veliko novih vozil izvozijo (tako imenovane enodnevne registracije) in si s tem izboljšujejo svoj položaj, slovenska statistika pa te avtomobile šteje kot prodane na slovenskem trgu.
Različne stopnje davkov v EU
V Evropski uniji je DDV za avtomobile različen, najvišji je v skandinavskih državah (Danska, Švedska) in na Madžarskem, vendar nikjer ne preseže 25 odstotkov. Torej predvideni slovenski DDV ne bo najvišji, bo pa med najvišjimi. DDV je samo temeljni davek, skupne dajatve na avtomobile pa so različne. Tako so novi avtomobili na Danskem obremenjeni s kar 198-odstotno dajatvijo, na Portugalskem davščine tovarniško ceno vozila povečajo za 79 odstotkov, na Cipru pa za 75 odstotkov.
Povečanje DDV se zdi na prvi pogled majhno oziroma skromno, toda za nas bo to kar precejšen udarec, meni Rasto Oderlap, direktor ljubljanskega Autocommercea, ki zastopa nemški Mercedes-Benz. »Toliko bo namreč manjša marža, to pa je naš osnovni zaslužek, iz tega financiramo številne druge dejavnosti. Manevrskega prostora ni več, poskušamo imeti kolikor toliko privlačne cene, vendar je to težko, zato se bodo cene spremenile. V naših pogodbah o dobavi vozil je med drugim zapisano, da kupec krije tiste stroške, na katere mi kot zastopnik nimamo vpliva in na povečanje DDV tega pač nimamo.«
In kaj bi bilo, če bil bil Autocommerce v lasti principala, torej Mercedes-Benza? Oderlap odgovarja, da je včasih to prednost, sem in tja tudi slabost, veliko pa je odvisno od trga. Na slovenskem trgu in v poslu z avtomobili moraš biti hiter in dinamičen, da se nekako prebiješ. Če bi bili v lasti Mercedes-Benza, bi to sem in tja storili lažje, velikokrat pa bi bilo to težje, kar velja tudi za vprašanje o dvigu DDV.
Enodnevne registracije dvigujejo statistiko
»Naredili bomo vse, da bodo tisti kupci, ki so pri nas naročili vozila, te tudi dobili do 1. julija, ko naj bi začel veljati višji DDV. Toda v vseh primerih tega ne bo mogoče storiti,« pravi Danilo Ferjančič, direktor Porscheja Slovenija, ki ima v svojem portfelju vrsto avtomobilskih imen (Volkswagen, Audi, Škoda, Seat, Porsche ipd.). Sicer pa se bodo avtomobili, če bo uveljavljen višji DDV, podražili, kajti, kot pravi Ferjančič, »te razlike ne moremo nadomestiti«. Dejstvo je, dodaja, da je njihova trgovska mreža na pozitivni ničli, kar je še dobro, kajti številni konkurenti so v še slabšem položaju. Tudi podatek o skoraj osemodstotni boljši prodaji v aprilu nima posebne teže in ne more vzbujati kakšnega posebnega optimizma, kajti splošno znano je, da je napihnjen zaradi enodnevnih registracij oziroma izvoza v tujino. Po naših podatkih, ugotavlja Ferjančič, je bil aprila dosežen absoluten rekord, saj naj bi bilo tako izvoženih skoraj 24 odstotkov na novo registriranih vozil ali približno 1200 avtomobilov.
