Tiskane izdaje
Bralcem Dela.si smo ponudili možnost, da vsem strankam, ki bodo sodelovale na predčasnih parlamentarnih volitvah, postavijo vprašanje, ki jih najbolj žuli. Odgovorov niso posredovali le Zeleni Slovenije. Na volitvah bo sicer skupaj kandidiralo petnajst strank. Odgovore objavljamo v celoti.
Bralec Dušan je postavil vprašanje:
Ali bi se zavzeli in podprli predlog za spremembo volilne zakonodaje, ki bi vsebovala možnost odpoklica za poslance, ko volivci z njihovim delom in prelomom predvolilnih obljub ne bi bili zadovoljni?
Državljanska lista (DL): V Državljanski listi smo za možnost odpoklica vseh neposredno izvoljenih predstavnikov ljudstva. Mora pa biti postopek transparenten in zlorabe onemogočene.
Piratska stranka Slovenije (PSS): Sprememba da, zlasti v smislu zaostrovanja pogojev iz 9. člena Zakona o poslancih (prenehanje mandata poslanca), ter razširitev zaostrovanja na večino javnih funkcij. Podpiramo tudi možnost odpoklica, vendar bi morali biti pogoji jasno definirani.
Koalicija Združena levica: V 82. členu Ustave RS je določeno splošno politično predstavništvo in s tem reprezentativni mandat poslancev DZ. Tako je že Ustava izrecno prepovedala vezanost poslancev na navodila in posredno prepoved odpoklica poslancev. Zgolj s spremembo volilne zakonodaje tako tega instituta ni mogoče implementirati, poleg tega pa se v Združeni levici ne zadovoljimo s posameznimi ter nepovezanimi manjšimi popravki slabega sistema. Sedanji sistem odločanja temelji na predpostavki, da je država last ozkih družbenih skupin, ki so si prilastile politično moč preko obvladovanja strank in ekonomsko moč preko privatizacije nekdaj skupnega premoženja. Namesto kozmetičnih sprememb se zavzemamo za celovito prenovo sistema upravljanja z državo in v tem okviru odločanja o skupnih zadevah, to je za postopno uvajanje neposredne demokracije na vse ravni. Na področjih, kjer bodo ljudsko voljo še vedno zastopali od ljudstva izvoljeni predstavniki, nosilci funkcij, pa bomo uvajali dodatne institute kazenske, disciplinske, civilne in politične (etične) odgovornosti. V skupnosti imamo tako pravice kot dolžnosti, zato bomo krepili tudi dolžnost državljanov do zanimanja za skupno in do odločanja o zadevah, ki se tičejo vseh ter posledično odgovornost za neizpolnjevanje. To hkrati pomeni, da odpiramo javni dialog o tej temi z namenom poiskati korenite rešitve.
Slovenska demokratska stranka (SDS): V SDS smo že leta 1996 zbrali 43.710 podpisov referendumski zahtevi za večinski volilni sistem, ki je vsebovala tudi možnost odpoklica poslanca. V SDS smo tak predlog vsem političnim strankam predstavili tudi 4. decembra 2012, ko smo predlagali, da bi uvedli možnost odpoklica poslanca med mandatom z novimi volitvami v volilnem okraju. V letu 2013 pa smo predlagali spremembo 80. člena Ustave RS tako, da bi določal, da se poslance voli po dvokrožnem večinskem načelu. S tem predlogom bi zagotovili dosledno spoštovanje volje volivcev, izražene na referendumu 1996, ki jo je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS. Je pa potrebno poudariti, da je za spremembo volilne zakonodaje potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev.
Nova Slovenija (NSi): V Novi Sloveniji menimo, da so volitve tisti pravi čas, ko volivci pretehtajo in ocenijo opravljeno delo poslancev ter jim zaupajo naslednji mandat ali pa ne. Posebej v času krize je stabilnost političnega prostora zelo pomembna, saj državni zbor sprejema pomembne odločitve. Predlagana rešitev z možnostjo predčasnega odpoklica poslanca bi prispevala k nestabilnosti političnega prostora in je zato v Novi Sloveniji ne podpiramo.
Zavezništvo Alenke Bratušek (Zaab): V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo z volitvami poslancev v Državni zbor. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Slednje pomeni, da imajo reprezentativen mandat oz. da je ljudstvo reprezentirano v Državnem zboru. Poslanci niso vezani na navodila volivcev in političnih strank. Pri odločanju so samostojni in jih v času mandata ni mogoče odpoklicati. Kar pomeni, da imajo svoboden mandat. Sankcije za njihovo (ne)delo so zgolj politične oz. v tem, da bo na naslednjih volitvah lahko ponovno izvoljeni ali pa ne. Odpoklic poslanca pa je bil značilen za stanovsko državo v kateri so bili odposlanci v stanovskem zboru strogo vezani na navodila volilnega telesa.
Slovenija se je tako kot vse moderne parlamentarne demokracije odločila, da bo uveljavila reprezentativen in svoboden mandat poslancev. Imperativnega mandata, ki omogoča odpoklic poslancev, v razvitih zahodnih demokracijah ni mogoče najti. Obstaja še zgolj v par državah na celem svetu.
Poleg tega pa tudi volilni sistem sorazmernega predstavništva, ki ga določa slovenska ustava, ne omogoča odpoklica. Za slednje bi morali uvesti večinski volilni sistem.
Stranka Mira Cerarja (SMC): SMC se zavzema za uvedbo preferenčnega glasu, s katerim bi imeli volivke in volivci možnost, da med kandidatkami in kandidati svoje stranke lahko poimensko izberejo tistega, za katerega ocenjujejo, da bo njihov glas v parlamentu najbolje zastopal. To vidimo tudi kot prvi korak k večji zavezi in odgovornosti delovanja poslank in poslancev do volivk in volivcev.
Socialni demokrati (SD): Ne. Za razliko od številnih drugih poklicev ta možnost obstaja - vsaj na štiri leta, v zadnjem obdobju še prej. Poleg tega je presoja o zadovoljstvu z delom posameznega poslanca izrazito subjektivna, kot rečeno, opravi se lahko individualno, na volitvah.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Zadovoljstvo ljudi nad delom poslancev je zelo različno in kot tako tudi zelo relativno. Možnost za odpoklic poslanca obstaja, praviloma jo imajo volivci vsake štiri leta na volitvah, zadnja leta pa celo v manjših intervalih. Z uvedbo možnosti odpoklica poslanca med mandatom bi verjetno volilno kampanjo raztegnili iz nekaj mesecev pred volitvami na 4 leta, saj bi se poslanci več ukvarjali z grožnjami okoli možnosti odpoklica kot pa s svojim delom. Nismo prepričani, če je to namen te rešitve.
Pozitivna Slovenija (PS): Ne. V 82. členu ustave RS je zapisano, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. To razumem kot neodvisnost ne samo od političnih strank, na listi katere so kandidirali, ampak tudi od predvolilnih obljub, ki jih podajo. »Kazen« za prelomljene obljube jih lahko doleti zgolj na naslednjih volitvah, ko takemu poslancu volivci ne namenijo več svojega glasu.
Naprej Slovenija (NPS): To je ključni del programa politične koalicije dveh strank Enakopravni deželani-Naprej slovenija in takojšnja zasedba tajkunskih ropov.
Slovenska nacionalna stranka (SNS): Smo za spremembo volilnega sistema na način, da se ukinejo volilni okraji, da se uvedejo kandidatne liste za volilne enote in da se uvede preferenčni glas. Odpoklic poslanca zaradi neizpolnjevanja obljub je ustavno in tudi demokratično nemogoč in tudi mi nismo za takšno rešitev. Seveda pa imajo volivci vso možnost, da takšnega poslanca ne izvolijo ponovno, kar pa se v praksi ne dogaja ravno pogosto. Zato je smiselno in potrebno, da na volitvah volivci premislijo koga bodo volil in da bodo izbrali prave ljudi in prave stranke.
Desus: Vsekakor.
Verjamem: Seveda, vendar pod pogojem, ki bi bil skladen z veljavno ustavo.
