Bomo imeli več ali manj brezplačnega študija?

Politične stranke smo vprašali, kakšen odstotek BDP bodo namenili visokemu šolstvu in ali bodo podeljevali nove koncesije.

Objavljeno
30. junij 2014 21.50
Tina Kristan, Ozadja
Tina Kristan, Ozadja

Ljubljana – Enajst političnih strank, ki se bodo čez slabih štirinajst dni potegovale za glasove volivcev, smo vprašali, kaj se nam, če bodo uspešni, obeta na področju visokega šolstva: bo več brezplačnega študija in manj fakultet?

Visoko šolstvo je bilo v zadnjih mesecih pogosto predmet razprav, tako strokovnih kot tudi političnih. Tako je bilo predvsem zato, ker je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pod vodstvom Jerneja Pikala (SD) pisalo nov zakon o visokem šolstvu. Ta je nujno potreben, se strinjajo vsi deležniki, ne pa tudi, kaj bi v njem moralo pisati. Kljub temu da je vlada že odstopila, se o njem še pogajajo, a ta predlog zakona bo tako ali drugače končal v predalu, vsaj do oblikovanja nove vlade. Potem pa se bo ne glede na to, kdo bo slavil na volitvah, moral pisati ponovno (ali naprej). Ustavno sodišče je že leta 2011 sklenilo, da so posamezni členi veljavnega zakona in tako uredba o financiranju visokošolskih zavodov v neskladju z ustavo. Financiranje bi namreč moralo biti urejeno z zakonom.

Predlog zakona je to urejal. Je pa ta hkrati s predlagano spremembo organizacije študija – polni in delni – odprl tudi vprašanje: Bomo imeli v prihodnje več ali manj brezplačnega študija?

To je v veliki meri odvisno od višine sredstev, Slovenija jih visokemu šolstvu nameni le 1,4 odstotka BDP, kar je manj kot v povprečju druge države OECD. Njegova primerjalna analiza je namreč pokazala, da je slovensko visoko šolstvo (za razliko od osnovnega in srednjega) močno podfinancirano. Kljub temu je sedanja vlada, ki opravlja le še tekoče posle, v začetku junija ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport odvzela še 10 milijonov evrov, od tega dobrih sedem prav visokemu šolstvu.

Denarja je premalo, kako pa je porazdeljen? Imamo več kot 800 študijskih programov. »V Evropi je na milijon prebivalcev 200 visokošolskih programov, v Sloveniji 400,« je pred časom spomnil Pikalo. Med njimi kar nekaj koncesioniranih, tudi družboslovnih smeri na zasebnih fakultetah. Bo tako tudi v prihodnje?, je še eno izmed vprašanj, na katera smo odgovore iskali pri političnih strankah.

Odgovore predsednikov strank smo objavili v grafiki med fotografijami zgoraj.