Tiskane izdaje
Ljubljana – Doslej največja vladna stranka Socialna demokracija je pred hudo preizkušnjo. Del stranke se zavzema za vstop v Jankovićevo koalicijo, drugi del, tudi predsednik Borut Pahor, pa bi novo vlado podpiral iz opozicije. Te razlike bodo jutri usklajevali na predsedstvu stranke.
Pogajalci SD, Patrick Vlačič, Miran Potrč in Dušan Kumer, so se, brez Boruta Pahorja, ki še vedno okreva v UKC, danes nekaj ur pogovarjali z Jankovićem o vstopu stranke v vlado. Po srečanju so bili zelo molčeči.
Vlačič je dejal le, da so dobili odgovore na vprašanja, ki bodo organom stranke pomagali pri odločanju o morebitnem vstopu v koalicijo. Kumer je dodal, da so se pogovarjali tudi o elementih koalicijske pogodbe, o kadrih oziroma ministrstvih pa še ne. Predstavniki SD so se popoldne odpravili v državni zbor, kjer so svojim poslancem predstavili potek pogajanj.
SD za zaprtimi vrati
Informacij, kaj se je dogajalo za zaprtimi vrati poslanske skupine, je malo. Po doslej znanih podatkih nekoč vodilna stranka v državi ni pred lahko nalogo, saj ima po hudem porazu na predčasnih volitvah le še deset poslancev, v preteklem mandatu pa jih je bilo 29. Kljub temu pa bi bili lahko v prihodnji koaliciji druga stranka po moči. Čeprav si v vodstvu stranke še niso edini, ali naj stopijo v koalicijo s Pozitivno Slovenijo, je večina, tudi med poslanci, temu naklonjena.
Predsednik Pahor pa je, kot pravijo dobro obveščeni, prepričan, da je prav Zoran Janković skupaj z Milanom Kučanom in drugimi nekdanjimi zavezniki najbolj prispeval k padcu njegove vlade. Zato ima resne zadržke do sodelovanja v Jankovićevi koaliciji. SD bi bila, kot manjša partnerica, tudi bolj ranljiva. »Gre za vprašanje, ali bo SD obstala kot samostojna politična sila,« je bil neposreden Matevž Frangež.
Obe odločitvi, če SD vstopi v vlado ali če ne, sta zelo tvegani. V prvem primeru se bo stranka uprla predsedniku, v drugem bo predsednik »premagal« stranko. V obeh primerih pa je lahko negotova usoda Boruta Pahorja na čelu SD. Več bo jasno po jutrišnjem sestanku predsedstva, ki pa ga bodo prestavili, če Pahor še ne bo prišel z zdravljenja v Kliničnem centru.
LDS in Kresalova
Jutri se bo sestal tudi svet LDS, na katerem bo Katarina Kresal ponudila odstop z mesta predsednice stranke. Glasovanje o usodi Kresalove bo najverjetneje šele na januarskem ali februarskem kongresu, ki je pristojen za odločanje o vodstvu stranke. Po nekaterih informacijah bi Kresalova lahko jutri ponudila tudi nepreklicen odstop, česar predsednik sveta LDS Anton Anderlič in svetnik Aleš Gulič ne verjameta.
»Hitre menjave ne bi popravile ničesar. Zato, kolikor poznam Katarino, mislim, da ne bo ponudila takojšnjega odstopa. Je vendarle razumen človek,« meni direktor vladnega urada za verske skupnost Gulič.
Težava nekdaj največje stranke v državi je, da v svojih vrstah nima veliko takšnih, ki bi jih zanimalo mesto naslednika ali naslednice Kresalove.
»Obstajajo rojeni vodje in smo tisti, ki to nismo,« je možnost prevzema LDS na njeni najnižji točki doslej zavrnil Gulič. Tudi eden glasnejših zagovornikov sprememb v vrhu stranke Anton Anderlič zatrjuje, da zdaj ni pripravljen prevzeti nobene druge funkcije kot vodenje strankinega sveta. Nihče od sogovornikov ne verjame, da bi se novo ime na vrhu stranke lahko pojavilo že jutri.
Dolgoletni strankin poslanec Anderlič priznava, da vzdušje v LDS ni ravno optimistično. »Glede na volilni rezultat ni zaslediti hudega veselja,« pravi Anderlič. Aleš Gulič je previdnejši: pravi, da sam v pogovorih s člani LDS ni zasledil niti brezpogojnega podpiranja vodstva niti iskanja grešnih kozlov.
Jutri bodo svetniki LDS najverjetneje načeli tudi temo združevanja s sorodnimi strankami. Gre za idejo, ki jo je po volilnem neuspehu predlagal nekdanji poslanec Zaresa Franco Juri. Združitev programsko sorodnih strank, kot so LDS, Zares in TRS, se Antonu Anderliču »ne zdi slaba ideja«.
O tem pa še ne razmišljajo v Zaresu, ki bo postopke imenovanja novega vodstva sprožil na začetku novega leta. Kdo bo nasledil Golobiča, še ni znano.
