Tiskane izdaje
• 60-letni doktor pravnih znanosti iz Maribora (doktoriral 1978 v Beogradu),
• sekretar komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL (1975),
• izredni profesor za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani (1985),
• ustanovni član in podpredsednik Sveta za varstvo človekovih pravic in ustavnih svoboščin (1988),
• pisec memorandumov Republike Slovenije za »Badinterjevo« arbitražno komisijo (1991),
• prvi veleposlanik Slovenije pri OZN (1992),
• pomočnik generalnega sekretarja OZN Kofija Anana za politične zadeve, odgovoren za Severno in Južno Ameriko, Evropo, Azijo in Pacifik,
• prodekan Pravne fakultete v Ljubljani (2006),
• kot predsednik Slovenije je prisegel 22. decembra 2007,
• je tudi prvi slovenski avtor učbenika o mednarodnem pravu,
• v slovensko politiko je leta 2007 vstopil kot kandidat za predsednika države - na povabilo Boruta Pahorja.
Kot pomočnik generalnega sekretarja:
• Visoko v palači nad newyorško reko Hudson je več kot pet let sodeloval pri opredeljevanju in ukrepanju ob najbolj kriznih vprašanjih sveta od Libanona pa do Bolivije, od Palestine do novih predlogov za delovanje OZN.
• Kot pomočnik generalnega sekretarja OZN za politična vprašanja je deloval od propada konsenza o Iraku do obtožb Kofija Anana, da je vedel za korupcijo pri iraškem humanitarnem programu nafta za hrano
• Kot pomočnik Anana je OZN zapustil v pravem času, da ga sumljivi posli Kofija Anana in njegovega sina ne bi mogli umazati
• Neposredno po daytonskem sporazumu so preprečili poskus podaljšanja članstva Jugoslavije kot neposredne kontinuitete nekdanje SFRJ. Leta 2000, ko je že bil v sekretariatu, so generalnemu sekretarju svetovali, naj tudi srbska in črnogorska Jugoslavija zaprosita za članstvo v OZN, s čimer je prevladalo načelo enakopravnosti vseh naslednic. »To je zahtevalo sedem let dela, da se je prišlo do tega sklepa, treba se je bilo precej potruditi in treba je bilo biti na pravih mestih,« je takrat premišljeval.
Kot predsednik države:
• Predsednik, ki je na polovici mandata spregovoril o izgubljenem občutku za pravo mero, zadržanosti, prekomernem obtoževanju ter zniževanju politične in nasploh kulture pri nas. V javnost je izstrelil misel o tabloidni dolini šentflorjanski, ki nas oddaljuje od civilizacijskih standardov urejenih evropskih skupnosti.
• V dvajsetih letih samostojne države je prvi predsednik republike, proti kateremu je bila vložena ustavna obtožba.
• Ko je podelil odlikovanja trojici zaradi akcije Sever (med drugim Tomažu Ertlu), s katero so represivni organi bivšega sistema preprečili ponovitev mitingaških ritualov, ki so se vtisnili v zgodovino pod imenom jogurtna revolucija (šlo je za obračun zdravih Miloševićevih sil z republiškimi vodstvi nekdanjih jugoslovanskih republik), ga je del slovenske politike zaradi tega dejanja obtožil hujših kaznivih dejanj: veleizdaje, napada na neodvisnost države in sabotaže. Pred tem pa je, po mnenju iste politične skupine, kršil kar 34 členov ustave. Del dokumentacije, ki naj bi dokazoval predsednikov zločin proti ustavi, je bil kreativno prirejen, kakor je ugovarjal Türk. Pri tem je problematiziral obtoževanja kot model političnega delovanja.
• Ko je po državnozborskih volitvah, decembra 2011 kazalo, da relativni zmagovalec volitev ne bo postal Zoran Janković, je javno sporočil, da strankam predlaga razmislek, ali bi bil Marko Voljč kot tehnični mandatar primeren kandidat za mandatarja.
• Janeza Janše na zadnjih parlamentarnih volitvah ni predlagal za mandatarja, čeprav je Janša imel zadostno podporo med poslanci. Ob tem je Türk izrekel stavek, kakršnega ni še noben predsednik republike: »Ocenjujem, da g. Janez Janša nima polne legitimnosti, ki je potrebna za mesto kandidata za mandatarja za sestavo slovenske vlade. To svojo oceno sem povedal strankam na posvetovanjih 16. januarja letos in strankam ni neznana. Gre za oceno, ki je posledica dejstva, da g. Janšo bremeni pravnomočni obtožni predlog v kazenskem postopku.«
• Pred petimi leti je predsedniške volitve dobil v drugem krogu, odločilen pa je bil prvi krog, ko je tekmeca za vstop v finale Mitjo Gasparija prehitel za pičlih 3717 glasov.
Zanimivosti:
• Kot predavatelja mednarodnega prava so ga študenti radi navajali kot neznosnega profesorja, ki jih je največ naučil.
• Kot profesor mednarodnega prava je razlagal, zakaj je proces na vojaškem sodišču zoper četverico, znano po kratici JBTZ, s stališča mednarodnega prava nevzdržen.
• Predsednika si bomo zapomnili tudi po spontanem vzklikanju »Šampioni!« po uvrstitvi slovenske reprezentance na svetovno nogometno prvenstvo v Južni Afriki.
• Ne pristaja na tezo, da so človekove pravice na mednarodni oder povzdignili šele novi konservativci. »Če berete literaturo iz petdesetih let imate tako normativni optimizem kot tudi realistični, bolj pesimistični in na geopolitiki utemeljeni pogled na mednarodne odnose. Ta dva pogleda obstajata vzporedno in sta oba legitimna. V mednarodnopolitični praksi je najvažnejše vprašanje, kako doseči najboljše sozvočje realizma in optimizma na podlagi človekovih pravic, kajti ideja človekovih pravic je optimistična, to je ideja o tem, da je človeštvo sposobno ustvariti spodobno mednarodno skupnost, temelječo na plemenitih postavkah.«
• Stališča, ki jih je prispeval, je sprejela tudi »Badinterjeva« komisija; komisija je ugotovila, da se Slovenija od SFRJ ni odcepila, temveč je SFRJ razpadla.
• Odigral je izjemno pomembno vlogo tudi pri najpomembnejšem zunanjepolitičnem izzivu Slovenije - arbitražnem sporazumu s Hrvaško o rešitvi meje na kopnem in morju pred arbitražnim tribunalom.
• Na kariero v Združenih narodih se je pripravljal že v gimnazijskih letih, ko je bil na mariborski Drugi gimnaziji član krožka OZN. V študentskih letih je bil predsednik Organizacije klubov OZN Slovenije, generalni sekretar Organizacije klubov OZN Jugoslavije in član izvršnega odbora Mednarodnega študentskega gibanja za ZN.
• Med politične dediščine, ki jim je pomagal pri uresničitvi, odhajajoči pomočnik generalnega sekretarja OZN za politična vprašanja šteje tudi boj za nasledstvo nekdanje Jugoslavije.
Danilo Türk je nekoč dejal:
• »Slovenija je država, ki je razmeroma dobrega zdravja, ni pa v najboljši formi. Česar mi v tem trenutku ne vemo, je, ali je to posledica pomanjkljivega treninga, ali ima tudi motorične ali kakšne druge motnje.«
Dr. Danilo Türk na tribuni SD o diagnozi slovenske sedanjosti
• »Upor proti komunizmu ne upravičuje prisege okupatorju. Upor proti okupatorju ne upravičuje nedemokratičnega načina pridobitve oblasti in povojnih kršitev človekovih pravic.«
Dr. Danilo Türk, kandidat za predsednika države, na proslavi v Rodiku
• »Čast partizanskega odpora ne more in ne sme biti žrtev političnega obračunavanja, vendar tudi ne morebitnega poveličevanja in osebne sovražnosti.«
Danilo Türk, napovedani predsedniški kandidat, o Stanovnikovih očitkih, da pljuva po partizanstvu.
• »Prikazovanje delnih resnic kot edinih ali odločilnih ni resnica, ampak moralno vprašljivo početje.«
Danilo Türk, predsednik države, na slovesnosti ob obletnici dražgoške bitke o aktualnih pogledih na slovensko polpreteklo zgodovino.
• »Izraz boj proti tajkunom je neka metafora, ki ne pove veliko o vsebini tega, za kaj sploh gre.«
Predsednik države Danilo Türk o metaforiki premiera Janeza Janše o sloju bogatih in vplivnih, ki je vsi v državi ne razumejo enako.
• »To je zanimivo vprašanje, vendar je še prej treba odpraviti dilemo, ali izpolnjuje zakonske pogoje. Če jih ne, razprava niti ni relevantna.«
Danilo Türk, predsednik republike, v odgovoru na vprašanje, ali je Dimitrij Rupel vreden zaupanja, ki ga mora uživati veleposlanik.
• »Danes sem v Trbovljah zaradi pravic žensk, zaradi enakopravnosti žensk. To je prvorazredna tema v Sloveniji - in tudi politična in o nobeni drugi ne bom dajal izjav. Našel bom čas, ko bom odgovoril tudi na vprašanja o žrtvah v Hudi jami. O drugorazrednih temah, kakršne so politične manipulacije okrog žrtev, pa ne bom govoril.«
Predsednik države Danilo Türk na slovesnosti ob dnevu žensk v Trbovljah na vprašanja novinarjev, kaj meni o obtožbah, da se državni vrh še ni niti opredelil niti poklonil žrtvam v Hudi jami.
• »Ne nameravam si premisliti glede tega odlikovanja. To je bila dobro premišljena odločitev na predlog veteranov.«
Predsednik države Danilo Türk o predlogu, naj Tomažu Ertlu odvzame odlikovanje.
• »Skrbeti nas morajo vse pogostejši primeri nasilja in homofobije, ki se poskušajo skriti za domoljubno retoriko.«
Dr. Danilo Türk, predsednik republike, v govoru na Nanosu o tem, kaj ni domoljubje.
• »Izgredi so bili črn dan slovenske politične nekulture.«
Predsednik države Danilo Türk dan po demonstracijah dijakov in študentov.
• »Raziskave javnega mnenja so kot budilka. Tista jutranja, ki ima zoprn glas, te pa zagotovo prebudi.«
Predsednik države Danilo Türk o posledicah raziskav javnega mnenja, ki kažejo katastrofalno nizko podporo slovenski vladi.
• »Razpustitev parlamenta je potrebna, ker ta ne opravlja svoje zakonodajne funkcije. Vse preveč zakonov se pošilja na referendum. Hkrati pa s svojimi izrednimi sejami in razpravami prispeva k histeriji v našem političnem prostoru.«
Predsednik države Danilo Türk v Večeru o vzrokih za predčasne volitve.
• »Takšno retoriko, takšno razmišljanje in takšno izmišljotino moramo zavrniti. Sloveniji ne grozi nobena velika nevarnost. Slovenija ima lepe priložnosti.«
Predsednik republike Danilo Türk pod Najevsko lipo o strahovih nekaterih, da Slovenija drvi proti grškem scenariju.
• »Skrb vzbujajoč finančni položaj države na mednarodnih finančnih trgih narekuje vsakomur maksimalen čut odgovornosti in skrb za skupno dobro. Potrebujemo konsenz in potrudimo se, da bi ga dosegli.«
Poziv predsednika države Danila Türka političnim strankam
• »Vemo, da potrebujemo državo, v kateri bo vladavina prava zagotovljena, v kateri bomo računali na dobro delo pravosodja in v kateri bodo vsi organi spoštovali avtoriteto pravosodja.«
Predsednik države Danilo Türk na sprejemu nove vlade
