Tiskane izdaje
Ljubljana – Kampanja za predsedniške volitve se bo danes opolnoči iztekla. Čeprav velikih presenečenj ni bilo, je bila zagotovo nekoliko posebna. V njej so – najbolj zaradi denarja – manjkali nekateri tradicionalni elementi, denimo, oglasi. Pomembnejši so bili osebni stiki z volivci in televizijska soočenja.
Na martinovo nedeljo bo 1,7 milijona volilnih upravičencev na več kot 3337 voliščih lahko izbiralo novega, petega predsednika Slovenije. Izbirali bodo med tremi kandidati, Borutom Pahorjem, Danilom Türkom in Milanom Zverom. Če nihče ne bo dobil več kot polovice glasov, bo odločitev padla 2. decembra.
Drugačni in tudi inovativni
Predsedniška tekma se je letos začela zelo zgodaj. Kandidati so se začeli ogrevati že poleti, poleg trojice jih je kandidaturo napovedalo še devet, a so se pozneje umaknili. Za kandidaturo je namreč treba zbrati 5000 podpisov volivcev (Türk jih je zbral več kot 13.000). Druga možnost je podpora politične stranke in treh poslancev ali pa 3000 volivcev (kandidatura Zvera je podprta s podpisi 30 poslancev in dveh strank, Pahorjeva pa s skoraj 4500 podpisi volivcev in ene stranke).
Najbolj domiselna, ne glede na prve kritike, je bila zagotovo Pahorjeva kampanja. Najbolj primerljiva s tujimi pa je bila Zverova. Zadnji je namreč s številnimi konvencijami in neločljivo spremljevalko, ženo, ki mu je vseskozi dajala brezpogojno podporo, ustvarjal vtis, da kandidira prek luže.
Kampanja Danila Türk pa je bila verjetno namenoma umirjena in »gosposka«. »Vsak kandidat posebej je uporabil poseben način. Bili so kreativni in inovativni: Pahor z različnimi aktivnostmi na terenu, sedanji predsednik z več kot popolnim izkoristkom predsedniške funkcije in Zver z nekoliko ameriškim pristopom,« ocenjuje Janja Božič Marolt, predsednica uprave Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana. Dodaja, da se je ji kampanja zdela zelo drugačna od dosedanjih, predvsem zato, ker je v njej umanjkalo klasično oglaševanje. »Mislim, da je bila to spretna poteza, predvsem pa ljudem všečna. Kandidati so namesto tega medije izkoriščali s svojo osebnostjo in svojim delom, kar je za volivce dobro. V medijih so bili navzoči več kot kdaj prej,« pravi Božič Maroltova.
Še ena razlika je, da so tekmeci bolj kot prej upoštevali konkurenco. »Kandidati so drug drugega opazovali in se na to odzivali. Še posebno v zadnjih dneh so nastale velike spremembe: Türk je, recimo, postal nekoliko pahorjanski; prej je delal od zgoraj navzdol, Pahor od spodaj navzgor. Zdaj se je to nekoliko obrnilo.«
Razultat se ne dela
»Rezultat se dela vsa leta in zgolj finišira v teh zadnjih soočenjih. Ta niso nezanemarljiva, niso pa edina, ki vplivajo,« je dejala naša sogovornica, ki je kritična tudi do »izrabe« spletnih orodij. Vsi trije kandidati so bili navzoči na spletu in družbenih omrežjih, a to ni imelo velikega učinka, ker so zgolj »kopirali iz tradicionalnih medijev v spletne«.
Sicer pa je poleg oglasov v tej kampanji manjkalo še nekaj precej bolj bistvenega: pravih odgovorov na prava vprašanja. Božič Maroltova del krivde pripisuje medijem, del pa kandidatom samim. »Jaz, recimo, nisem nič resnega slišala o zunanji politiki,« je dejala. O napovedi rezultata pa pravi le: v prihodnjih dneh se pustimo presenetiti.
