Tiskane izdaje
Ljubljana – Po volitvah je predsednik države doslej za mandatarja predlagal predsednika zmagovite stranke. A pred časom je predsednik države povzročil nekaj zmede, ko je dejal, da praksa daje prednost stranki, ki je prejela relativno največ glasov, a da ta praksa ni zavezujoča.
To je bilo konec septembra. Tedaj je bilo predsednika države Danila Türka mogoče razumeti tudi tako, da Janezu Janši, ki mu trenutno ankete najbolje kažejo, ne bo podelil mandata za sestavo vlade. Pozneje je – v intervjuju za Sobotno prilogo – pojasnil, da ne želi dajati nobenih zavez, koga bo predlagal za mandatarja in koga ne.
Na vprašanje, ali ima dejansko pri tej odločitvi sploh kaj manevrskega prostora, pa: »Če pogledate 111. člen slovenske ustave, boste videli, da je manevrski prostor precejšen. Člen govori o tem, da se je predsednik republike dolžan posvetovati z voditelji strank. To bom po volitvah vsekakor naredil.« In to so nam včeraj tudi sporočili iz predsednikovega kabineta: da bo opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin. Dejali pa so tudi, da bo »ob upoštevanju volilnega izida« državnemu zboru predlagal kandidata za mandatarja ter da zato o kakršnih koli odločitvah pred volitvami ni smiselno razpravljati.
Predsedniku več pristojnosti?
Tako je znova postalo aktualno vprašanje, ali bi morali na novo definirati pristojnosti predsednika države. Ker je za to potrebna sprememba ustave, smo o tem povprašali politične kandidate. Večina jih meni, da so predsedniške pristojnosti nasploh primerno urejene. »Njegove pristojnosti so primerljive z drugimi državami, ki imajo uveljavljen parlamentarni sistem vodenja države, zato ne vidimo posebnih razlogov, da se te spreminjajo,« menijo v SDS. Prav tako se večanje pristojnosti ne zdi potrebno ljudski stranki, NSi, Desusu, LDS ali TRS. Tudi v Državljanski listi Gregorja Viranta tega za zdaj v svojem programu ne načrtujejo, prav tako tudi ne v SD – dodatno pristojnost predsednika republike v SD vidijo zgolj v vključitvi predsednika v postopke imenovanja sodnikov.
Podobno v Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića. »Da bi zagotovili še manjši vpliv politike na izvolitev sodnikov, predlagamo, da na predlog sodnega sveta sodnike imenuje predsednik republike, in ne več državni zbor.« Poleg tega se zavzemajo za večje pristojnosti predsednika pri razpustu parlamenta. Prav tako tudi v Zaresu: »Veljavna ureditev, po kateri kljub izgubi podpore parlamenta vlado še naprej lahko vodi predsednik, je neprimerna.« Sicer pa so v Zaresu za ustavno revizijo tudi pri izvolitvi sodnikov, pa tudi pri imenovanju ministrov, kjer naj predsednik republike imenuje ministre na predlog predsednika vlade. Prav tako predlagajo ukinitev državnega sveta in na ta račun okrepitev predsedniških pristojnosti (možnost veta).
V SMS – Zeleni zagovarjajo stališče, da bi predsednik države bil hkrati tudi predsednik vlade – po švicarskem zgledu. V SNS pa, da »glede na to, da imamo v Sloveniji v skladu z ustavo parlamentarno obliko vladavine, ne pa polpredsedniški ali predsedniški sistem, bi bilo treba razmisliti o tem, da bi predsedniku republike pooblastila zmanjšali«.
Koga lahko predsednik države predlaga za predsednika vlade, je stvar njegove politične presoje in ocene, ki jo dokončno oblikuje po tem, ko se posvetuje z vodji poslanskih skupin, nam je pojasnil pravnik dr. Miro Cerar.
»Zagotovo je temeljno vodilo predsednika, da mora biti kandidat za mandatarja nekdo, ki je predvsem zmožen oblikovati in voditi čvrsto, kakovostno in učinkovito vladno koalicijo,« je dejal. A pri tem še pojasnjuje: »V demokratičnih oziroma parlamentarnih sistemih obstaja nepisano pravilo, lahko mu tudi rečemo parlamentarni, ustavni ali demokratični običaj, da predsednik praviloma ponudi mesto mandatarja vodji ali izbrancu politične stranke, ki je dobila največ glasov na volitvah.« Kot poudarja Cerar, je bil ta parlamentarni običaj doslej vedno spoštovan. »S spoštovanjem takšne prakse predsednik države pripozna kot temeljno merilo aktualni volilni izid, torej prevladujočo voljo ljudstva oziroma volivcev. Tudi v prihodnje je mogoče pričakovati, da bo predsednik praviloma sledil takšni praksi,« je dejal Cerar.
Seveda pa se je treba po drugi strani zavedati, tako Cerar, da že ustavna obveza predsednika države, da se pred izbiro kandidata za mandatarja posvetuje s predstavniki parlamentarnih strank, jasno kaže, da spoštovanje omenjenega demokratičnega običaja ni in ne sme biti edina predsednikova možnost. »Tu ustava ne določa nobenega avtomatizma. Predsednik bi namreč lahko sprejel tudi politično oceno, da je za državo in državljane primerneje, da za predsednika vlade predlaga osebo, ki ne pripada politični stranki, ki je na volitvah dobila največ glasov,« je še dejal Cerar.
