Več poražencev kot slavljencev

Ljubljana – V petih strankah po razglasitvi rezultatov nedeljskih volitev ni veliko razlogov za slavje. Državni zbor gotovo zapuščata obe novinki prejšnjih parlamentarnih volitev – takratna zmagovalka Pozitivna Slovenija (PS) in Državljanska lista (DL). Najslabši rezultat od leta 1992 sta dosegli SD in SLS, ki ji grozi celo, da bo prvič ostala zunaj.

Medtem ko se podporniki SMC, ZL, Desusa in NSi še vedno veselijo nedeljskega dosežka, je bil za kar nekaj strank včeraj dan analiz in vprašanj. Kdo so največji poraženci tokratnih volitev? Pri obeh strankah, ki sta se leta 2011 potegovali za mandate kot novinki, so tokrat povsem pogoreli. Nobeni ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga – PS je prejšnjikrat osvojila 28 odstotkov, v nedeljo slabe tri, DL pa ni prepričala niti odstotka volivcev. Predsednika obeh sta bila nad polomom presenečena, čeprav so take izide napovedovale že javnomnenjske ankete. Niti pri PS niti pri DL še niso sporočili, kakšen bo njihov naslednji korak oziroma ali razmišljajo o zamenjavi na čelu stranke. »Odstop bi bila zame najlažja poteza, a tega ne bom storil tako hitro,« je izjavil Zoran Janković, ki je prevzel odgovornost za rezultat. Nekateri analitiki so prepričani, da bi s tem, ko bi v prestolnici kandidiral na svoji listi, PS prišla v parlament. Razhod z Alenko Bratušek pa je očitno manj prizadel zadnjo.

Bojan Starman je vodenje DL prevzel šele po volitvah za evropski parlament, ko je zaradi katastrofalnega izida odstopil Gregor Virant. V zadnjih treh letih so stranko zapustili številni vplivni člani. Zdi se, da jih čaka zelo podobna usoda, kot je doletela nekaj drugih, nekoč uspešnih strank, ki so izginile iz političnega zemljevida.

Za zdaj kaže, da se od hrama demokracije prvič v zgodovini poslavlja tudi najstarejša slovenska stranka SLS. Še vedno sicer računajo, koliko glasov po pošti iz domovine in tujine morajo dobiti za tista 0,02 odstotka, ki jim manjkata. Včeraj se je ožje vodstvo, brez predsednika Franca Bogoviča, ki je na zasedanju evropskega parlamenta v Strasbourgu, sestalo za analize. Čeprav je Bogovič v nedeljo zvečer napovedal, da bo v primeru izpada iz parlamenta odstopil kot predsednik in da ne bo več kandidiral za ta položaj, so včeraj v SLS dejali, da bodo pred opredelitvijo, kako in kaj v prihodnosti, počakali na uradne rezultate. Nekateri Bogoviču očitajo ne najboljšo presojo pri kandidatnih listah, denimo tudi to, da se sam ni potegoval za glasove v domačem okraju, kjer je bil do zdaj vedno uspešen.

Bistveno so svoj rezultat, v primerjavi z letom 2011, poslabšali v SD, z deset na šest mandatov. Vodstvo stranke si je zdaj vzelo nekaj dopusta, večina vplivnih članov pa podpira Dejana Židana, ki je postal vršilec dolžnosti predsednika (s te funkcije sploh ne more odstopiti) konec maja, na čelu stranke. Prihodnji kongres bo najbrž novembra ali decembra, po lokalnih volitvah. Sam Židan je sicer pred kratkim napovedal, da se ne bo potegoval za predsedniški položaj, če SD na volitvah ne bo dosegla deset odstotkov. Pred kakimi konkretnimi analizami bodo počakali še na uradne rezultate, nekateri pri tem upajo, da bodo dobili vsaj še 190 glasov, da na koncu prehitijo Združeno levico.

Manj mandatov kakor decembra 2011 je v nedeljo dobila SDS. Vendar po besedah podpredsednika Zvoneta Černača rezultat ni legitimen, ker volitve niso bile svobodne in poštene. Državljane so pozvali k nepokorščini.