Vse več starejših sodnikov, mladi pred vrati sodišč

Ljubljana – Slovenski sodni sistem se srečuje s kritičnim problemom. Vrhovno sodišče opozarja, da se generacijska vrzel med mlajšimi in starejšimi sodniki poglablja. Število starejših (med 60. in 70. letom starosti) je lani namreč prvič preseglo število mlajših (med 30. in 39. letom starosti).

Vzrok, da se je to zgodilo, je zmanjševanje števila sodnikov, saj se jih, ko odidejo iz sistema, ne nadomesti z novimi sodniki oziroma se to zgodi v precej manjšem obsegu. Sekretar vrhovnega sodišča višji sodnik Janko Marinko pravi, da se vrhovno sodišče tega problema zaveda, »zato smo tudi v primerih, ko nadomestna zaposlitev ne bi bila najbolj nujna, šli v razpis, pri čemer pa smo naleteli na nerazumevanje sodnega sveta, predvsem pa državnega zbora«.

Kot za vsako organizacijo tudi za sodstvo velja, pravi Marinko, da ima lahko nesorazmerje med starejšimi in mlajšimi sodniki negativne učinke. Ti se lahko kažejo tako v razumevanju dogajanja v družbi kot v pripravljenosti za uporabo sodobnih tehnologij. Za sodnika namreč velja, pri čemer Marinko navaja besede hrvaškega vrhovnega sodnika Marina Mrčele, »da se v dveh do treh letih dela sreča s 60 do 70 odstotki vseh možnih pravnih problemov, po petih letih dela doseže gotovost, ki predstavlja zanesljiv temelj za izgradnjo celovite osebnosti kot sodnika, do katere pride po približno osmih letih sodniškega staža, če ne preide v nevarno rutino. To je veliko izkušenj – malo pozornosti.«

Po zakonu se morajo sodniki upokojiti, ko dopolnijo 70 let starosti, lahko pa tudi prej, če izpolnijo pogoje za starostno ali predčasno upokojitev. Toda nihče jih ne more prisiliti v upokojitev pred 70. letom. Od 1. januarja letos velja, da lahko odložijo upokojitev, pri čemer jim pripada še 20-odstotni pribitek k plači.

Na vrhovnem sodišču nimajo podatka, koliko sodnikov se je za to možnost odločilo, enako velja za zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ima le podatek o skupnem številu zahtevkov za izplačilo dodatne petine pokojnine k plači.

Aprila je bila ta številka 3331 uživalcev, saj ta možnost velja tudi za druge zaposlene. Ob tem dr. Grega Strban z ljubljanske pravne fakultete opozarja na spornost petinskega dodatka pokojnine k plači, saj po pravni naravi ne gre za »pokojnino«, ampak ukrep aktivne politike zaposlovanja, katere strošek bi morala nositi država sama.

Infografika: Delo

Vrhovno sodišče predlaga strokovni razmislek, kako omogočiti generacijsko kontinuiteto. Tudi na pravosodnem ministrstvu se zavedajo problema, zato razmišljajo predvsem o drugačnem razpisnem sistemu za nova sodniška mesta, in sicer na poziv, ki bi ga izvedli enkrat ali dvakrat na leto. Tako bi dobili seznam sodniških kandidatov, s katerim bi bilo mogoče precej bolj načrtovano voditi kadrovsko politiko glede na trende in potrebe na sodiščih. To bi bil lahko po presoji ministrstva pomemben kvalitativni odmik od zdaj veljavne ureditve, po kateri se mesta sproti popolnjujejo s kandidati, ki so pač na voljo.