Uspešna izstrelitev največjega in najdražjega teleskopa
Z raketo Ariane 5 evropskega vesoljskega podjetja Arianespace so iz Francoske Gvajane izstrelili največji in najnaprednejši teleskop Jamesa Webba, ki so ga sestavljali dvajset let in vanj vložili skoraj deset milijard evrov. Od Webba se pričakuje, da bo spremenil pogled na vesolje, saj ga tako podrobno še niso pogledali. Zagotovo bo odgovoril na nekatera velika vprašanja v astronomiji, še bolj gotovo pa je, da bo odprl nova. A pozor, najprej mora dopotovati v končno orbito, od nas oddaljeno 1,5 milijona kilometrov, pri tem se pravilno odpreti, potem mora prestati še testiranja, prve podatke lahko pričakujemo šele maja prihodnje leto.
Teleskop je vsekakor inženirsko čudo. Teleskop je ogromen – je kot velika hiša. Glavno zrcalo, široko 6,5 metra, je sestavljeno v satovje osemnajstih manjših zrcal, prevlečenih z zlatom, ki so bila ob izstrelitvi zložena. Tudi sončni ščit je bil zapakiran v manjši zvitek. Ko bo teleskop končno zajadral v temnino vesolja, se bodo zrcala razprla in ščit razvil: teleskop se bo razcvetel v končno obliko. Gre za zapleten postopek in kljub skrbnemu pregledu bodo inženirji trepetali do končne postaje, saj se lahko pri kateremkoli premikajočem delu kaj zatakne. In tega si seveda ne želi nihče.
Več o teleskopu si lahko preberete tukaj:
Posnetki iz nadzornega centra Jupiter v Kourouju:
Teleskop bo po izstrelitvi en mesec potoval do svoje končne orbite okoli točke L2, ki leži okoli 1,5 milijona kilometrov »za Zemljo«, če gledamo od Sonca. Webb bo vesolje opazoval v infrardeči svetlobi, zato mora biti zelo hladen, to je ključno za zaznavanje šibkih in zelo oddaljenih objektov. Njegova delovna temperatura bo na –223 stopinj Celzija (instrument MIRI bo ohlajen celo na –266 stopinj). Oddaljenost od toplih nebesnih teles, kot so Sonce in Zemlja ter Luna, ni dovolj, zato so teleskop opremili še z okoli 20 metrov dolgim sončnim ščitom, v senci katerega se bodo skrivali zrcalo in različne kamere. Na strani obrnjeni proti Zemlji bo temperatura okoli 85 stopinj Celzija.
Webb je opremljen s štirimi kamerami in spektroskopi, ki se med seboj dopolnjujejo. Kamera Nirris, pri programiranju katere je sodelovala tudi slovenska astrofizičarka Maruša Bradač, bo snemala spektre celotnega vidnega polja. Poleg te je Webb opremljen še z bližnje infrardečo kamero NIRCam, bližnje infrardečim spektrografom NIRSpec in srednjevalovno infrardečim instrumentom MIRI.
Kot pojasnjujejo na spletni strani Nase, razvijanje teleskopa (večinoma) ni avtomatsko, ampak bo vseskozi potekalo pod nadzorom inženirjev, ki bodo odločili, kdaj naj se zgodi posamezen korak. Predvidoma bo naslednji mesec, ki ga Nasa opisuje kot 30 dni groze, teleskopa videti takole:
Prve minute so potekale optimalno, so sporočili iz nadzornega centra Jupiter v Kourouju v Francoski Gvajani. Po devetih minutah po izstrelitvi se je teleskop odcepil od glavne stopnje rakete, po 27 minutah pa od zgornje stopnje rakete, po 33 minutah je sledilo še odprtje solarnih panelov, kar je potekalo avtomatsko.
Po dobrih 12 urah bo prvo popravljanje smeri (raketa bo teleskop potisnila naravnost proti L2), nato odprtje antene za komunikacijo med Webbom in nadzornim centrom (avtomatsko)
Drugi dan po izstrelitvi bo znova sledilo popravljanje smeri, tretji dan odprtje sprednjega in zadnjega dela sončnega ščita. Četrti dan bo potekalo dvigovanje dela teleskopa z zrcali. Peti dan pa odprtje krilca pri sončnem ščitu in odvijanje pokrivala, ki ščiti tanke membrane sončnega ščita.
Od šestega do osmega dneva po izstrelitvi bo potekalo razvijanje sončnega ščita. Deseti dan po izstrelitvi se bo na končno pozicijo namestilo sekundarno zrcalo. Enajsti dan se bo v končno pozicijo postavil sistem za hlajenje, ki bo teleskop hladil poleg ščita. Dvanajsti dan se bodo odprla še stranska zrcalca glavnega zrcala. Trinajsti dan po izstrelitvi bo teleskop predvidoma v končni delovni obliki.
Po 29 dneh potovanja se bo Webb utiril v krožnico okoli L2.
Dlje in bolj natančno
A z delom še ne bo začel. Najprej bo sledilo testno obdobje, šele po pol leta si lahko obetamo prve prave astronomske podatke in slike.
Webb bo lahko pogledal globoko v preteklost, ko so v vesolju po velikem poku zvezde in galaksije šele nastajale. Prve galaksije so se verjetno pojavile nekaj sto milijonov let po velikem poku. Vesolje je staro 13,8 milijarde let. Galaksije pa so zgrajene iz zvezd – astronomi si že leta želijo najti prve zvezde, ki so med svojim življenjem in kasneje s smrtjo medzvezdni plin obogatile s težkimi kemičnimi elementi in tako vplivale na nadaljnji razvoj zvezd in galaksij skozi čas. Webbov teleskop prvih zvezd ne bo videl neposredno, lahko pa bi našel sledi, ki so jih pustile na lastnostih galaksij v zgodnjem vesolju. Opazoval bo tudi črne luknje in eksoplanete. Novih ne bo odkrival, ampak bo analiziral že najdene. Tako bo analiziral, če in kakšno atmosfero imajo in skušal dognati, ali so na kakšnem izmed planetov pogoji, da bi se tam lahko razvilo življenje. Dragoceni teleskop se bo pogosto ozrl tudi k planetom, lunam, asteroidom in kometom našega osončja.
