BepiColombo odpotoval proti Merkurju
Potovanje do Soncu najbližjega planeta bo trajalo sedem let, v tem času pa bodo plovila naredila devet milijard kilometrov.
Odpri galerijo
Izstrelitev Ariane 5. FOTO: Jm Guillon/Esa
BepiColombo je na poti. Raketa Ariane 5 je ob 3.45 uspešno poletela z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani in v zgornji stopnji v vesolje ponesla trojico plovil. Prve minute so potekale nominalno, ločitev stopenj je potekala brez težav, ekipe so s teleskopi že ujele signal plovila, strokovnjake v prihodnjih dneh in mesecih čakajo preverbe pravilnega delovanja, pravo delo tako za plovilo kot ljudi pa se bo začelo šele čez nekaj let.
»V vesolje ne moreš sam,« so poudarili pri evropski in japonski vesoljski agenciji in spomnili na številna sodelovanja med različnimi narodi pri najbolj vznemirljivih misijah, ki so se odpravile v najbolj oddaljene kotičke našega osončje.
In tudi BepiColombo ne bo osamljen, saj gre za dva orbiterja, in sicer evropski planetarni orbiter, ki se ponaša z 11 znanstvenimi instrumenti, in japonski magnetosferski s petimi instrumenti, oba pa nosi transferni modul.
Cilj: Merkur, Soncu najbližji planet. Po besedah predstavnikov obeh sodelujočih vesoljskih agencij gre za eno najbolj tehnično in znanstveno kompleksih misij, saj so morali razviti tehnologijo, da plovila zaščitijo pred peklenskimi temperaturami, ki jih čakajo tako blizu Sonca.
Drugi veliki izziv je bila sama pot. Če bi odleteli naravnost proti Merkurju, bi bili pri planetu v nekaj tednih, a gravitacija Sonca bi bila mnogo prevelika in bi plovila najmanjši planet v Osončju zgrešila in pristala v razbeljeni zvezdi. Tako so začrtali kar sedemletno pot, v kateri bodo obleteli Zemljo, Venero in Merkur preden se bosta orbiterja ločila od modula in se utirila v orbito. Do planeta, zaradi kraterjev podobnega Luni, bodo plovila predvidoma prispela decembra 2025.
BepiColombo je šele tretja misija, ki se je odpravila do tega planeta, ki je zato še zelo neraziskan. Prvo plovilo je bilo Mariner 10 v 70 letih prejšnjega stoletja, od leta 2011 do 2015 pa ga je raziskoval Messenger, ki je ponudil številna zanimiva odkritja od ledu na polih do nenavadnega magnetnega polja. Marsikaj je ostalo nerazumljeno in znanstveniki upajo, da bo nova misija razsvetlila nekaj izmed teh skrivnosti.
Katere skrivnosti in kako bo potekala misija si lahko preberete TUKAJ.
»V vesolje ne moreš sam,« so poudarili pri evropski in japonski vesoljski agenciji in spomnili na številna sodelovanja med različnimi narodi pri najbolj vznemirljivih misijah, ki so se odpravile v najbolj oddaljene kotičke našega osončje.
In tudi BepiColombo ne bo osamljen, saj gre za dva orbiterja, in sicer evropski planetarni orbiter, ki se ponaša z 11 znanstvenimi instrumenti, in japonski magnetosferski s petimi instrumenti, oba pa nosi transferni modul.
Cilj: Merkur, Soncu najbližji planet. Po besedah predstavnikov obeh sodelujočih vesoljskih agencij gre za eno najbolj tehnično in znanstveno kompleksih misij, saj so morali razviti tehnologijo, da plovila zaščitijo pred peklenskimi temperaturami, ki jih čakajo tako blizu Sonca.
Drugi veliki izziv je bila sama pot. Če bi odleteli naravnost proti Merkurju, bi bili pri planetu v nekaj tednih, a gravitacija Sonca bi bila mnogo prevelika in bi plovila najmanjši planet v Osončju zgrešila in pristala v razbeljeni zvezdi. Tako so začrtali kar sedemletno pot, v kateri bodo obleteli Zemljo, Venero in Merkur preden se bosta orbiterja ločila od modula in se utirila v orbito. Do planeta, zaradi kraterjev podobnega Luni, bodo plovila predvidoma prispela decembra 2025.
BepiColombo je šele tretja misija, ki se je odpravila do tega planeta, ki je zato še zelo neraziskan. Prvo plovilo je bilo Mariner 10 v 70 letih prejšnjega stoletja, od leta 2011 do 2015 pa ga je raziskoval Messenger, ki je ponudil številna zanimiva odkritja od ledu na polih do nenavadnega magnetnega polja. Marsikaj je ostalo nerazumljeno in znanstveniki upajo, da bo nova misija razsvetlila nekaj izmed teh skrivnosti.
Katere skrivnosti in kako bo potekala misija si lahko preberete TUKAJ.
Raketa Ariane 5 podjeta Arianespace bo predvidoma leta 2021 v vesolje ponesla tudi prihajajoči teleskop James Webb.
