Predstavili prednika žirafe s »čelado«
Kako so žirafe dobile svoj dolgi vrat? Po eni od teorij je bila to evolucijska prilagoditev, da bi dosegle hrano visoko v drevesnih krošnjah. Druga teorija pravi, da so dolgovrati samci privlačnejši in da so se z vratovi suvali v boju za samice, vendar nekateri tej teoriji oporekajo z argumentom, da samice nimajo prav nič krajšega vratu.
Kitajski znanstveniki so v reviji Science predstavili prednika žirafe, ki je imel glavo zaščiteno s čeladi podobno strukturo in posebej oblikovane sklepe na glavi in vratu, kar kaže na intenzivno butanje z glavo. Kot menijo, je to eden od vmesnih členov pri razvoju dolgega vratu. Na prvi fosil, lobanjo in štiri vratna vretenca, je leta 1996 na severu Kitajske, v provinci Xinjiang, naletel soavtor članka Jin Meng, kasneje so odkrili še 77 različnih kosti, med njimi dve lobanji. (Domnevnega) prednika žirafe izpred 16,9 milijona let so poimenovali Discokeryx xiezhi – beseda xiezhi je iz kitajske mitologije in pomeni samorogu podobno bitje.
Kot opisujeta avtorja Jin Meng in Shi Qi Wang s kitajske akademije za znanost, bitje pravzaprav ni bilo nič kaj podobno današnjim žirafam. Rod Giraffa se je pojavil šele pred slabimi petimi milijoni let, v pliocenu. Discokeryx xiezhi je imel na glavi okoli pet centimetrov široko plast keratina, poleg tega morfologija vretenc kaže, da so bili samci specialisti za boj »s čelom v čelo«, današnje žirafe se borijo z udarci »vrat v vrat«. Wang meni, da so predniki žiraf, ko so prišli iz gozda v savano, za boj vse bolj uporabljali vrat, ne glave, kot posledica tega se je vrat podaljšal. Po njegovem mnenju sta na to poleg boja za samice vplivali tudi količina hrane in dostopnost vode.
Biologa Nikosa Solounaisa, kot je pojasnil za spletno stran Nature, kitajski znanstveniki niso prepričali, da je bil Discokeryx xiezhi bližnji sorodnik današnjih žiraf in da lahko kaj veliko povedo o evoluciji vratu. Poudaril je, da se večina prežvekovalcev bojuje z rogovjem in vratom, žirafe pa imajo povsem drugačne prijeme.
