Predvidoma jutri dopoldne po srednjeevropskem času bodo z raketo LVM3 z izstrelišča Satiša Davana izstrelili pristajalnik in rover Čandrajan 3, ki bosta sredi avgusta skušala pristati na Luni. Indijci upajo, da se bodo z več kot 70 milijonov evrov vredno odpravo pridružili peščici držav, ki jim je uspel veliki met – pristati na Mesecu. Predhodnici te odprave ni uspelo.

Za zdaj so na Luni pristale le ZDA, Sovjetska zveza in Kitajska. Prav pred nekaj meseci smo spremljali neuspešen poskus zasebne odprave japonskega podjetja Ispace. S plovilom Hakuto-R so tik pred pristankom izgubili stik, izkazalo se je, da se je zapletlo pri gorivu, pristajalnik, v katerem je bil še arabski rover, se je prehitro spustil in nazadnje treščil ob sivo površje.

Beli zajec treščil ob površje Lune

Trenutno Mesečevo površje še vedno raziskujeta kitajski pristajalnik Chang-e 4 in rover Yutu 2, ki sta januarja 2019 kot prva pristala na nam nevidni strani Lune.

Čandrajan 3 je prav tako sestavljen iz pristajalnika in vozilca, pristala naj bi na južnem polu. To bo prvi pristanek na južnem polu, kjer sicer nameravajo pristati tudi Američani s posadko v odpravi Artemis 3. Pri indijski vesoljski agenciji (Isro) pravijo, da je južni pol še posebej zanimiv, ker je del območja vseskozi v senci, tam bi bilo prvič možno pobrati vzorec vodnega ledu. Prav tako na južnem polu ležijo veliki kraterji, ki bi lahko skrivali starodavne materiale iz obdobja, ko se je naše osončje šele oblikovalo.

Opazili razbitine nesrečnega Vikrama

Odprava številka tri sledi uspešni odpravi Čandrajan 1, ko so leta 2008 v lunino orbito utirili satelit. Ta orbiter je bil opremljen z 29-kilogramsko sondo, ki je namerno treščila ob površje v bližini južnega pola. Pri tem se je sprostil oblak prahu in kamenja, v katerem so zaznali vodni led. Odprava Čandrajan 2 pa je bila le delno uspešna. Orbiter se je namreč avgusta 2019 utiril v orbito in še vedno deluje, pristajalnik z roverjem pa je 6. septembra istega leta zaradi programske napake, ki je neustrezno vodila zaviralne motorje, strmoglavil.

Čandrajan 3 je izboljšana različica predhodnika, ki mu na Luni ni uspelo pristati. FOTO: ISRO  

Tokrat je vse usmerjeno v pristajanje, ki je predvideno za 23. avgusta, s tem želi Indija svetu dokazati, da je močna igralka na vesoljskem trgu in da ima vse potrebne zmogljivosti za tako zahtevno odpravo, kakor je pristati na Luni. Skoraj dve toni težak pristajalnik Vikram (v prevodu moder in pogumen) bo, če bo pristanek uspešen, iz svojega »trebuha« na površje izpustil 26-kilogramsko šestkolesno vozilo, poimenovano Pragjan (modrost). Oba naj bi na površju delovala 14 dni ali en lunarni dan.

Pristajalnik in rover so zgradili na temelju predhodnikov, a pri Isru pravijo, da so spremenili tako strojno kot programsko opremo, še posebej so se potrudili pri potisnih motorjih, ki so bili pri prejšnji odpravi problematični. Pristajalnik ima štiri zaviralne motorje, več ima goriva, bolj čvrste so pristajalne noge, večji so tudi solarni paneli. Kot relejni satelit bo deloval potisni modul, ki bo pristajalnik pripeljal do Lune, orbiter Čandrajan 2 pa je predviden kot rezerva. Pristajalnik je opremljen z instrumenti za merjenje temperature na Luni, zaznavanje podrhtavanja površja ter merjenje ionov in elektronov tik nad površjem.

Junija se je Indija pridružila podpisnicam sporazuma Artemis o miroljubnem raziskovanju Lune, ki ga je pripravila Nasa. Podatki, ki bi jih zbrala indijska odprava, bodo uporabni tudi za prihajajočo odpravo Artemis 3, ko bodo ljudje znova hodili po Luni.