Finančne spodbude za mlade raziskovalce
Novi zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je v delovanje Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (Aris) ter širši znanstvenoraziskovalni prostor vnesel številne spremembe in novosti, nekatere zadevajo tudi financiranje mladih raziskovalcev.
Aris deluje skladno z usmeritvami ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, z namenom centraliziranega financiranja omenjenih področij pa sodeluje tudi z drugimi ministrstvi.
Mladi raziskovalci so pomembna skupina na področju raziskovanja in inovacij, saj prinašajo sveže znanje, ideje in inovativne pristope. Za njihovo uspešno delovanje in razvoj je ključno zagotoviti ustrezno podporo in instrumente, ki jim omogočajo rast, mobilnost ter mednarodno sodelovanje. Kot je pojasnila Špela Stres, v. d. direktorice Arisa, je treba mlade spodbujati, da »se čim prej in čim bolj enakopravno umestijo v sodelovalne procese, tako v mednarodnem prostoru kot doma. Tako je njihov prispevek lahko največji. Seveda poznamo tudi spodbude za enakopravno vključevanje na evropski ravni. Obstajajo ločeni razpisi, na katere se lahko prijavljajo izključno raziskovalci na začetku profesionalne poti, torej nekaj let po doktoratu – mednje sodi, denimo, prestižni starting grant ERC. V tem je mogoče najti vzporednico s podjetniškim svetom, ki pozna posebne spodbude za zagonska podjetja.«
V želji, da bi bili raziskovalci in raziskovalke, ki bodo oddajali prijavo s slovensko raziskovalno organizacijo kot gostiteljsko institucijo, uspešni na razpisih ERC, ponuja Aris prijaviteljem podporne instrumente v vseh fazah raziskovalne kariere, od začetka samostojne raziskovalne poti do statusa uveljavljenih raziskovalcev. Od leta 2011 do 2022 je projekte Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne poti (starting grant) pridobilo sedem slovenskih raziskovalk in raziskovalcev.
Program Mladi raziskovalci
Pomemben instrument znanstvene politike Arisa je financiranje podiplomskega študija in raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev s sredstvi državnega proračuna. Program zelo uspešno poteka že od leta 1985 in je izdatno prispeval k dvigu kakovosti in povečanju obsega raziskav ter h kadrovskemu pomlajevanju raziskovalnih skupin. S financiranjem mladih raziskovalcev želi Aris obnoviti raziskovalni in raziskovalno-pedagoški kader v raziskovalnih organizacijah, povečati raziskovalno zmogljivost skupin za izvajanje programov javne službe na področju raziskovalne dejavnosti temeljnih, aplikativnih in razvojnih projektov ter okrepiti kadrovski potencial za potrebe drugih uporabnikov iz javnega in zasebnega sektorja.
Novi zakon je mlade raziskovalce uvrstil v programski steber financiranja. Prešli so v stabilno financiranje, njihovo usposabljanje se financira iz sredstev programskega stebra prejemnika stabilnega financiranja, največ v obsegu 4 FTE (oznaka za ekvivalent polne zaposlitve), ne glede na trajanje obdobja financiranja.
Prejemniki sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev so prejemniki stabilnega financiranja: javne raziskovalne organizacije, javni zavodi, ki niso javne raziskovalne organizacije in so ustanovljeni na podlagi drugih zakonov, koncesionarji na podlagi koncesij za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, podeljenih pravni osebi zasebnega prava, ki ni ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ter dopolnjuje znanstvenoraziskovalno dejavnost javnih raziskovalnih organizacij na način, da izkazuje kapaciteto za znanstvenoraziskovalno delo.
Kako se financiranje izvaja
Z uvrstitvijo usposabljanja mladih raziskovalcev v programski steber stabilnega financiranja se je uveljavila ureditev, da sta objava razpisa ter izbor mentorjev in kandidatov za mlade raziskovalce v pristojnosti prejemnika stabilnega financiranja. Ta v svojem aktu torej določi število mest za doktorske študente, mentorje, programe usposabljanja, kriterije, način ocenjevanja in izbor kandidatov za mlade raziskovalce. Za vse prejemnike stabilnega financiranja je s splošnim aktom Arisa določen enoten prvi rok za objavo javnega razpisa za mlade raziskovalce – 15. marec oziroma 38. delovni dan, če je ta dan dela prost; lani je bil ta rok izjemoma 30. junija.
Mladi raziskovalec in njegov mentor morata biti zaposlena pri prejemniku stabilnega financiranja, prav tako morata biti v obdobju usposabljanja mladega raziskovalca člana iste programske skupine, pri čemer mora mentor izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega ali aplikativnega raziskovalnega projekta. Prejemnik stabilnega financiranja je dolžan Arisu sporočiti imena mladih raziskovalcev ter podatke o uspešno končanem usposabljanju in datumu zagovora doktorske disertacije mladega raziskovalca. Mladi raziskovalci bodo v sklopu evalvacij iz 30. člena zakona ocenjeni prihodnje leto. Izhodiščno stanje sredstev za mlade raziskovalce za leto 2022 je bilo določeno skladno s 103. členom zakona kot vsota sredstev za mlade raziskovalce, ki jih je prejemnik stabilnega financiranja prejel leta 2021, ter sredstev za mlade raziskovalce, ki so bili odobreni leta 2021 in so začeli usposabljanje 1. januarja 2022 ali kasneje.
Leta 2021, torej pred uvedbo novega zakona, je agencija financirala 1042 mladih raziskovalcev, sredstva pa so znašala 26,1 milijona evrov oziroma 11,6 odstotka celotnega proračuna agencije. Leto kasneje je Aris za podporo mladim raziskovalcem iz državnega proračuna namenil približno 31,5 milijona evrov sredstev, ki so zagotovila stabilno financiranje in usposabljanje mladih raziskovalcev ter dvignila kakovost in povečala obseg njihovih raziskav.
Lani je bilo za program mladih raziskovalcev in sofinanciranje podoktorskih projektov realiziranih 35,9 milijona evrov, za program mladih raziskovalcev 32,4 milijona evrov, od tega 33,1 milijona v okviru stabilnega financiranja. Cilj javnega razpisa je izbor temeljnih in aplikativnih ter podoktorskih projektov. Vsaj petina odobrenih sredstev na razpisu mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so mladi doktorji (največ deset let po letu zagovoru doktorata).
Med 227 izbranimi raziskovalnimi projekti je bilo odobrenih 147 temeljnih projektov, aplikativnih projektov je bilo 30, podoktorskih pa 39. Mladim doktorjem je bilo od skupno 227 raziskovalnih projektov odobrenih 50 projektov. Od tega so bili trije projekti izbrani v kategoriji temeljnih raziskovalnih projektov – program dr. Aleša Debeljaka, namenjen raziskovalcem, ki se iz tujine vračajo v Slovenijo.
Drugi ukrepi za podporo mladih
Aris s sredstvi državnega proračuna sofinancira tudi podoktorske raziskovalne projekte, tako temeljne kot aplikativne. Izvajajo se zato, da raziskovalke in raziskovalci po doktoratu pridobijo dodatne raziskovalne izkušnje in znanje. Lani so za sofinanciranje podoktorskih raziskovalnih projektov namenili 4,5 milijona evrov.
Z namenom krepitve znanstvenoraziskovalnega sodelovanja s partnerskimi državami, vzpostavljanja novih, trajnostnih mednarodnih partnerstev in povečanja deleža mlajših raziskovalcev v konzorcijih mednarodnih raziskovalnih projektov Aris izvaja javne razpise s področja bilateralnega sodelovanja. Odločitve o sklenitvi meddržavnih sporazumov, kot tudi odločitve glede aktivnega bilateralnega sodelovanja, pa sprejema ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Slovenijo in Združenim kraljestvom (poteka od maja letos do konca aprila 2025) vzpostavlja bilateralno sodelovanje, ki je ključnega pomena za slovensko raziskovalno skupnost; cilj razpisa je okrepiti znanstvenoraziskovalno sodelovanje z Združenim kraljestvom, povečati mobilnost raziskovalcev iz Slovenije in število gostovanj vrhunskih raziskovalcev iz partnerske države v Sloveniji ter spodbujati skupne prijave raziskovalcev iz Slovenije in partnerske države na mednarodne razpise.
Da bi Slovenija v prihodnosti dosegla vodilni položaj znanosti in industrije, je odločilno, kot so prepričani pri Arisu, da se na področju raziskav in inovacij pritegne in spodbuja udeležba novih akterjev z velikim potencialom. Tako agencija sledi tudi smernicam evropskega raziskovalnega prostora, ki daje prednost zlasti najboljšim mladim raziskovalcem z odličnimi zamislimi – s tem jim želi v kritični fazi, ko ustanavljajo samostojno raziskovalno skupino ali program, zagotoviti ustrezno podporo za prehod v samostojnost.
