Ingenuity se pripravlja na let, Lucy pa razpira ogromne solarne panele

V kratkih novicah o poletu na Marsu in tudi o globalnem segrevanju.
Fotografija: Helikopter Ingenuity FOTO: NASA/JPL-Caltech/ASU/AFP
Odpri galerijo
Helikopter Ingenuity FOTO: NASA/JPL-Caltech/ASU/AFP

Helikopter kljubuje mrzlim nočem in se pripravlja na polet


Helikopter Ingenuity ali po slovensko Iznajdljivost se pripravlja na prvi polet, ki ga bo po trenutnih napovedih opravil v nedeljo. To bo prvi motorni polet na drugem planetu. Podatke o uspešnosti odprave bo Nasa dobila v nekaj urah in jih objavila v ponedeljek dopoldne po srednjeevropskem času.

To bo demonstracija tehnologije, helikopter bo na kratko vzletal in pristajal trideset dni, bo pa pri tem uporabil tudi kamere. Gre za občutljiv stroj z maso 1,8 kilograma, dolgimi propelerji, sončnim panelom in baterijo. Z znanstvenimi instrumenti ni oprem­ljen. Ingenuity je na Mars prispel v podvozju roverja Perseverance, ki mu je dovajal energijo in ga grel, 3. aprila pa ga je spustil na tla in ga prepustil samemu sebi.

Nežni leteči stroj dobro kljubuje mrazu. FOTO: NASA/JPL-Caltech/AFP
Nežni leteči stroj dobro kljubuje mrazu. FOTO: NASA/JPL-Caltech/AFP


Rover se je moral čim prej umakniti, da je helikopter in njegov sončni panel čim prej obsvetilo sonce. Razmere na Marsu so ekstremne, ponoči se temperature spustijo globoko pod ničlo, to je na minus 90 stopinj Celzija. Zaradi nizkih temperatur lahko popokajo nezaščitene električne žice, zato so bili pri Nasi še kako veseli, ko so dobili potrditev, da je Ingenuity uspešno prebil prve noči. Napajanje deluje dobro in grelniki opravljajo svojo nalogo. Helikopter je bil za inženirje velik tehnološki izziv, saj je moral biti dovolj majhen, da so ga spravili v rover, dovolj lahek, da bo zmogel poleteti v izjemno tanki atmosferi, a hkrati dovolj vzdržljiv, da bo prenesel negostoljubno okolje.

Rover bo helikopter spremljal z varne razdalje. FOTO: NASA/JPL-Caltech/AFP<br />
<br />
 
Rover bo helikopter spremljal z varne razdalje. FOTO: NASA/JPL-Caltech/AFP

 


Deloval naj bi 30 Marsovih dni (dan na Marsu traja 24 ur in 37 minut), vseskozi ga bo z ustrezne razdalje snemal veliki vozeči brat, ki deluje tudi kot telefon med njim in Zemljo. Postopki, da Iznajdljivost ustrezno pripravijo na polet, so počasni. Natančno morajo pregledati sisteme, zelo previdno in počasi pa se morata odpreti 1,2 metra dolga propelerja. 

image_alt
Lep pozdrav z Marsa

 

Nasina Lucy je razprla »krila«


Inženirji so uspešno opravili še zadnje kritične teste sončnih panelov sonde Lucy, ki bo raziskovala trojanske asteroide. Panela sta velikanska, saj vsak meri 7,3 metra v dolžino. Tako velika morata biti, ker se bo sonda v 12 letih od Sonca oddaljila kar 853 milijonov kilometrov. Še nobena odprava se tako daleč – za orbito Jupitra – ni zanašala na energijo Sonca; ponavadi so sonde opremili s pogoni na radioaktivne elemente.

Sonda Lucy bo preučevala asteroide. FOTO: Patrick H. Corkery/Lockheed Martin
Sonda Lucy bo preučevala asteroide. FOTO: Patrick H. Corkery/Lockheed Martin


Sončna panela, ki so ju izdelali v podjetju Northrop Grumman, bosta morala priskrbeti okoli 500 vatov, to je dovolj energije za poganjanje pralnega stroja. Torej sonda ne bo energetsko požrešna, a bo zelo zelo daleč od vira energije. Panele bo Lucy razprla dobro uro po izstrelitvi, ki bo predvidoma oktobra. Ko sta panela zložena, sta debela le deset centimetrov, vsak pa tehta 77 kilogramov.

image_alt
Podaljšek za sondo Juno, ki razkriva skrivnosti Jupitra

 

Tibetanska planota se segreva hitreje


Kitajski znanstveniki so ugotovili, da se v zadnjih desetletjih Tibetanska planota segreva hitreje od globalnega povprečja. Na območju je največ ledu zunaj Arktike in Ant­arktike, od tam se z vodo napajajo največje azijske reke. Že zdaj so podnebne spremembe močno načele regionalni vodni cikel, številni ledeniki so se močno skrčili, zaradi taljenja se je povečala nestabilnost v njih.

FOTO: Wolfgang Rattay Reuters
FOTO: Wolfgang Rattay Reuters


Raziskovalci s Tianjunom Zhoujem s kitajske akademije za znanost na čelu so izračunali, da se je zaradi vpliva človeka in izpustov toplogrednih plinov v obdobju od 1961 do 2005 temperatura na planoti povišala za 1,23 stopinje Celzija. Njihove projekcije kažejo, da bo do obdobja med letoma 2041 in 2060 zrasla za 2,25 stopinje, do konca stoletja pa za skoraj tri stopinje.

Preberite še:

Komentarji: