Iskanje orožja proti najtrdovratnejšim bakterijam

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Instrument, ki je pri mojem delu nepogrešljiv, je čitalnik mikrotitrskih ploščic. Pri tej napravi preučevani vzorec osvetlimo s svetlobo določene valovne dolžine, nato pa merimo svetlobo, ki skozi vzorec preide oziroma jo vzorec odda. Svetloba, ki jo izmerimo, je običajno povezana s koncentracijo preučevane spojine. Tako lahko določimo, kako močno neka spojina zavira delovanje encima ali receptorja.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje raziskovanje je usmerjeno v načrtovanje in razvoj novih zdravilnih učinkovin. V okviru doktorske disertacije smo tako načrtovali nove protibakterijske učinkovine, ki lahko pomembno pripomorejo k uspešnejšemu zdravljenju bakterijskih okužb, predvsem zato, ker delujejo tudi na odporne bakterijske seve (npr. MRSA), ki jih težko zdravimo z obstoječimi protibakterijskimi učinkovinami. Prav tako pa je naše načrtovanje zajemalo spojine, ki lahko uravnavajo delovanje imunskega sistema in tako vplivajo na zdravljenje številnih boleznih, kot so avtoimunske bolezni, zavrnitev presadkov, rakava obolenja in hiv.

Več kot dva milijona za raziskave bakterijskih virusov

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Koronavirus na moje raziskovanje ni imel pretiranega vpliva, ker moje delo ni zgolj laboratorijsko, ampak je tudi podprto z računalniško kemijo, kar mi je omogočilo prilagodljivost razmeram. Je pa koronavirus pravzaprav odprl novo področje raziskovanja in možnosti za načrtovanje novih zdravilnih učinkovin.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost imam rada, ker pojasnjuje, zakaj in kako nekaj deluje. Raziskovanje nepoznanega ni samo velik izziv, ampak ponuja tudi izjemno zadovoljstvo ob kakšnem presenetljivem odkritju, ugotovitvi. Predvsem pa je znanost izjemna, ker ji nikoli ne zmanjka vprašanj zakaj.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Upam, da bodo moje raziskave prispevale k nastanku novih zdravil. Moje delo na področju razvoja protibakterijskih učinkovin so spojine, ki imajo izjemno močno protibakterijsko delovanje in bi lahko z njimi uspešneje zdravili bakterijske okužbe, hkrati pa delujejo tudi na zelo odporne bakterijske seve. Prav tako pa so plod mojega dela spojine, ki zavirajo delovanje kemokinskih receptorjev, kar bi lahko omogočilo zdravljenje številnih imunskih bolezni.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Kemija in biologija sta mi bili vedno blizu. Predvsem pa mi je bilo všeč delo v laboratoriju, ki se mi je zdelo kot nekaj res izjemnega in vznemirljivega.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Zadnja leta se navdušujem predvsem nad vrtnarjenjem. Prav tako rada berem in mi knjige skrajšajo marsikatero noč.

Prek raztapljanja do zdravil

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in vztrajnost sta vsekakor lastnosti, ki ju znanst­venik potrebuje za reševanje izzivov in pot do novih spoznanj.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Za nekatera odkritja ali spoznanja je potreben čas, da se pokaže njihova razsežnost, pomembnost in vpliv na naša življenja. Vsekakor pa verjamem, da je svetovni splet eno izmed teh prelom­nih odkritij, ki že in še bo oblikoval našo zgodovino.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Mislim, da je na Zemlji še preveč neodkritih kotičkov, ki bi jih bilo smiselno najprej raziskati.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Zelo zanimivo se mi zdi pridobivanje energije iz vodika, vendar menim, da bo moralo preteči še kar nekaj časa, da se bo to področ­je toliko razvilo, da bo mogoča zadostna in predvsem za okolje neškodljiva proizvodnja energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Charlesom Darwinom, ker me zanima, kako razmišljajo umi, ki postavljajo temelje znanosti, kot je evolucija.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Predvsem priporočam ogled youtube kanala Kurzgesagt – In a Nutshell. Imamo pa tudi v Sloveniji nabor spletnih znanstvenih portalov, kot sta Znanost na cesti in Kvarkadabra.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Večina protibakterijskih učinkovin, ki se uporabljajo za zdravljenje živali, je enakih ali podobnih tistim, ki se uporabljajo za ljudi. Bakterije lahko tako razvijejo odpornost pri živalih, kar privede do težav pri zdravljenju ljudi. Pojav odpornih bakterij pri živalih je tako zelo pomemben z vidika zdravja živali kot tudi varovanja zdravja ljudi.