Luna kot navdih in kot vir surovin

Prihodnji teden bo proti Luni odpotovala japonska odprava M1, v pristajalniku pa je tudi arabski rover.
Fotografija: Hakuto R bi lahko bil prvi zasebni pristajalnik na Luni. FOTO: ispace
Odpri galerijo
Hakuto R bi lahko bil prvi zasebni pristajalnik na Luni. FOTO: ispace

Ne le da se vse večje vesoljske agencije spogledujejo z Luno, tudi manjša zasebna podjetja si jo želijo osvojiti. Predvidoma v ponedeljek bodo s Floride izstrelili pristajalnik japonskega zasebnega podjetja Ispace, v njem pa sta zapakirani vozilci Združenih arabskih emiratov in japonske vesoljske agencije Jaxa. Na krovu rakete bo še nekaj manjših Nasinih odprav, ki niso dobile prostora na nedavno izstreljeni raketi SLS.

Če bo pristanek japonske odprave, ki je predviden šele konec marca ali aprila prihodnje leto, uspešen, bomo lahko govorili o kar nekaj prvenstvenih dosežkih. Šlo bi lahko za prvi pristanek zasebnega plovila na Luni in hkrati še za prvi pristanek na površju za obe omenjeni državi. Samo ZDA, Kitajska in Rusija se lahko pohvalijo s pristankom plovil, tudi s posadko, pristajalnika Indije in izraelskega zasebnega podjetja pa sta strmoglavila.

Najbolj velikopotezne načrte z Luno ima seveda Nasa, ki namerava v prihodnjih letih zgraditi lunarno postajo Gateway in na površje poslati astronavte (podobne načrte ima vse močnejša vesoljska sila Kitajska). Pri korak je Nasa že naredila: testna kapsula Orion, v kateri ni posadke, je v minulih dneh mimo Lune letela na oddaljenosti 130 kilometrov in nato švignila daleč za njo, zdaj pa se že vrača proti domačemu planetu. Vzporedno z Orionom so mimo poletele še druge odpravice, japonski Omotenaši bi moral tudi pristati – s 14 kilogrami (na Zemlji) bi bil najlažji pristajalnik na Luni, vendar se je zapletlo pri komunikaciji in Jaxa je preklicala načrte.

V preteklih dneh se je prvenstveno v orbito okoli Meseca utiril Capstone, ki preverja, ali je tako imenovana skoraj premočrtna halo orbita ustrezna za veliko večjo postajo, da bo porabila čim manj goriva za ohranjanje stabilnosti, na poti je korejska sonda Danuri, ki se bo utirila 16. decembra, v ponedeljek pa torej s Spacexovim falconom starta odprava M1 (Mission 1) podjetja Ispace. »Namen naše prve odprave je, da se razkrije ves potencial, ki ga ima Luna, in njeno preoblikovanje v živahen gospodarski sistem. Veselimo se, da bomo lahko pomagali Nasi v programu Artemis kot zasebni ponudnik prevoza in da bomo razvijali prihodnjo transportno industrijo, ki bo povezovala Zemljo in Luno ter druge planete,« so na spletni strani podjetja povzeli besede ustanovitelja in predsednika Ispacea Takešija Hakamade. Podjetje je pred leti sodelovalo na Googlovem natečaju za gradnjo lunarnega plovila, prav tako se je natečaja udeležila izraelska družba SpaceIL, katere pristajalnik Berešit je nato aprila 2019 strmoglavil na površje Lune.

image_alt
Pristanek prvega zasebnega plovila na Luni neuspešen

V leta 2010 ustanovljenem podjetju Ispace, kot piše na njihovi spletni strani, menijo, da bi lahko za potrebe zemljanov izkoriščali vire na Luni, prav tako pa bi se človeštvo lahko razširilo še v vesolje. »Če bosta Zemlja in Luna en gospodarski sistem, bo nova ekonomija v osnovi podpirala človeška življenja, trajnost pa bo postala resničnost. To je naš končni cilj, iskanje vode na Luni pa je prvi korak do dosege tega cilja,« so prepričani v podjetju, kjer še pravijo, da je izzivov, tako tehnoloških kot političnih, veliko.

Arabski Rašid

Japonsko plovilo Hakuto R se bo podalo na za gorivo varčno pot, s čimer tvegajo, da jih bodo do cilja prehitele druge zasebne odprave, ki jih bodo izstrelili šele prihodnje leto. Med temi je Nova C teksaškega podjetja Intuitive Machine, ki jo nameravajo izstreliti marca in bo do Lune potrebovala vsega šest dni.

V japonskem podjetju menijo, da bi odprava lahko spremenila komercialni trg, osredotočen na raziskovanje vesolja. Zavedajo se, da pristajanje ni enostavno, da pa bodo ne glede na izid pridobili vrsto pomembnih informacij za prihodnost. FOTO: ispace
V japonskem podjetju menijo, da bi odprava lahko spremenila komercialni trg, osredotočen na raziskovanje vesolja. Zavedajo se, da pristajanje ni enostavno, da pa bodo ne glede na izid pridobili vrsto pomembnih informacij za prihodnost. FOTO: ispace

Pristajalni manever nikakor ne bo lahek. Japonska odprava M1 bo skušala pristati v kraterju Atlas na območju Mare Frigoris na nam vidni strani. Gre za ravnino brez večjih skal. Če se bo posrečilo, se bo plovilo odprlo in iz svojega naročja izpustilo rover Rašid (poimenovan po nekdanjem dubajskem vladarju, šejku Rašidu Al Sajedu) Združenih arabskih emiratov, ki so lani z utirjenjem sonde Upanje v orbito Marsa dosegli svoj največji vesoljski uspeh. Pri lunarni odpravi je zanimivo, da so jo pripravili precej pred predvidenim rokom, ki je bil leta 2024, kar je za vesoljske odprave seveda nenavadno, vendar priča o tem, kaj vse se da, če je denarja dovolj. Štirikolesno vozilo je sicer majhno, ima namreč le 10 kilogramov, razvijali pa so ga od leta 2017. Rover bo na površju raziskoval predvsem prst, opremljen je s štirimi kamerami, dvema visokoresolucijskima, eno za mikroskopske posnetke in termalno kamero. Predvidoma bo »živel« en lunarni dan, to je 14 dni, upajo, da bo preživel tudi eno lunarno noč. V emiratih že snujejo Rašidovega naslednika, tega bodo na površje leta 2026 skušali spraviti s kitajsko odpravo Chang'e 7. Ravno kitajski rover Yutu 2 je trenutno edino delujoče vozilo na Luni.

V japonskem pristajalniku se bo skrival še Jaxin dvokolesni robotek, ki bo deloval le nekaj ur. Podatke, ki jih bo zbral, bodo uporabili za prihodnje človeške odprave, so pojasnili pri japonski vesoljski agenciji.

Sam pristajalnik bo opremljen s 360-stopinjsko kamero kanadskega podjetja Canadensys, hkrati bodo preizkušali baterijo japonskega podjetja NGK Spark Plug. Podjetje Ispace že snuje tudi odpravo M2, predvideno za leto 2024, za njo pa razvijajo še lastnega vozečega robota.

Preberite še:

Komentarji: