Mačke se omamljajo ljudem v veselje
Vpliv mačje mete na naše ljubljenčke nas zabava, a bolj pomembno je, ali je prijeten tudi zanje.
Odpri galerijo
Običajni odzivi po izpostavljenosti tej rastlini so ovohavanje, lizanje, grizljanje, valjanje po rastlini oziroma drgnjenje obnjo, slinjenje, divje opletanje z glavo, brcanje z zadnjimi nogami in spuščanje nenavadnih glasov. Foto Shutterstock
Obstaja kup bolj ali manj verjetnih teorij, ki pojasnjujejo univerzalno privlačnost mačk in predvsem globalno obsedenost z mačjimi videi. Kar zadeva golo zabavno dimenzijo mačk, pa je naša fascinacija verjetno posledica njihovega na videz neskončnega repertoarja čudnega vedenja.
Od tega, da mačko lahko ujamemo tako, da okoli nje preprosto narišemo kvadrat, do smrtnega strahu, ki ga doživijo, če jim podtaknemo kumaro (česar ne odobravam). Naši mačji prijatelji nas zabavajo, a se jim prav toliko tudi čudimo.
Ena od stvari, ki pri mačkah povzročijo nenavaden odziv, je na videz povsem nedolžna mačja meta. Nepeta cataria je rastlina iz družine met, razširjena od Kitajske do južne Evrope, ki je postala znana po tem, da privlači (in spravlja ob pamet) tako domače mačke kot nekatere divje, med drugim leve, leoparde in jaguarje. Med običajnimi odzivi po izpostavljenosti tej rastlini so ovohavanje, lizanje, grizljanje, valjanje po njej oziroma drgnjenje obnjo, slinjenje, divje opletanje z glavo, brcanje z zadnjimi nogami in spuščanje nenavadnih glasov.
Kemična spojina, ki iz mačje mete naredi nekakšen mačji kriptonit, je nepetalakton, rastlina pa jo izloča ob zunanjih poškodbah stebla ali listov. Spojina se domnevno veže na receptorje v nosu mačk, ki nato vzdražijo živčne celice in vplivajo na možgansko aktivnost.
Spremembe vedenja običajno trajajo od pet do petnajst minut in niso pri vseh mačkah enake. Odziv je, tako kažejo raziskave, deden, ena od treh živali pa naj bi bila na učinkovino neobčutljiva, čeprav nekateri raziskovalci trdijo, da na mačjo meto reagirajo vse mačke, le da nekatere bolj pasivno, burnost odziva pa naj bi bila odvisna od spola, starosti in tega, ali je bila žival sterilizirana.
Vsekakor mačja meta privlači veliko mačk, zato jo lastniki v posušeni obliki uporabljajo, da svoje ljubljenčke navajajo na določene prostore oziroma predmete, kot je na primer praskalnik, in tako obvarujejo dragoceno sedežno garnituro. Pogosto jo podtikajo tudi med priljubljene igrače ali jo posadijo na vrtu in tako domnevno popestrijo mačje življenje.
Kajenje mačje mete pri ljudeh povzroča podobne učinke kot marihuana ali LSD, zato je prav mogoče, da to velja tudi za mačke, čeprav omama zaradi različne zgradbe možganov morda doživljajo drugače.
Nedavna študija razkriva, da nepetalakton zvišuje ravni peptidnih hormonov, ki vzbujajo občutke ugodja, kar nakazuje, da bi mačja meta res lahko imela precej blagodejne učinke na mačke. Avtorji so še odkrili, da nepetalakton pri mačkah odganja komarje, kar bi lahko pojasnilo, zakaj so te živali skozi evolucijo razvile ljubezen do te rastline.
Čeprav dokazi potrjujejo, da ima mačja meta prijetne učinke, ljudje dobro vemo, da ni vse, kar nam je všeč oziroma nas privlači, tudi dobro za nas. Razburjenje in spremenjeno stanje zavesti, ki, kot kaže, doletita vsaj nekatere bolj dojemljive živali, morda nista vedno dobrodošla.
Kadar so mačke prestrašene ali negotove, običajno iščejo zavetje, ne pa poživila. V takšnih okoliščinah je verjetno zadnja stvar, ki si jo želijo, transcendentna halucinogena izkušnja.
Mačje norčije nas gotovo zabavajo, a bi se morali pri tem iskreno vprašati, ali jih k temu spodbujamo v njihovo dobro ali pa morda le zaradi lastnega veselja. Poleg tega v trenutkih, ko so pod vplivom mačje mete, živali ni priporočljivo še dodatno vznemirjati z božanjem, vsekakor pa moramo vedno dopustiti, da mačka zavrne ponujene substance.
Če se že odločimo, da bomo domači ljubljenki ponudili mačjo meto, naj bo to v mirnem okolju, ki ni njen običajni teritorij, predvsem se izogibajmo prostorom, kjer spi ali je. Pa omogočimo ji, da sama izbere čas, ko se bo omamila.
–––
Lauren Finka je podoktorska raziskovalka na Univerzi Nottingham Trent, članica Mednarodne organizacije za zaščito mačk ter svetovalka zavetišča za pse in mačke Battersea. Članek je bil objavljen na spletni strani theconversation.org.
Od tega, da mačko lahko ujamemo tako, da okoli nje preprosto narišemo kvadrat, do smrtnega strahu, ki ga doživijo, če jim podtaknemo kumaro (česar ne odobravam). Naši mačji prijatelji nas zabavajo, a se jim prav toliko tudi čudimo.
Ena od stvari, ki pri mačkah povzročijo nenavaden odziv, je na videz povsem nedolžna mačja meta. Nepeta cataria je rastlina iz družine met, razširjena od Kitajske do južne Evrope, ki je postala znana po tem, da privlači (in spravlja ob pamet) tako domače mačke kot nekatere divje, med drugim leve, leoparde in jaguarje. Med običajnimi odzivi po izpostavljenosti tej rastlini so ovohavanje, lizanje, grizljanje, valjanje po njej oziroma drgnjenje obnjo, slinjenje, divje opletanje z glavo, brcanje z zadnjimi nogami in spuščanje nenavadnih glasov.
- Ena od stvari, ki pri mačkah povzročijo nenavaden odziv, je tudi mačja meta.
- Rastlina Nepeta cataria je razširjena od Kitajske do južne Evrope.
- Kemična spojina, ki vpliva na mačje možgane, je nepetalakton.
- Ena od treh živali naj bi bila na učinkovino neobčutljiva.
Kemična spojina, ki iz mačje mete naredi nekakšen mačji kriptonit, je nepetalakton, rastlina pa jo izloča ob zunanjih poškodbah stebla ali listov. Spojina se domnevno veže na receptorje v nosu mačk, ki nato vzdražijo živčne celice in vplivajo na možgansko aktivnost.
Spremembe vedenja običajno trajajo od pet do petnajst minut in niso pri vseh mačkah enake. Odziv je, tako kažejo raziskave, deden, ena od treh živali pa naj bi bila na učinkovino neobčutljiva, čeprav nekateri raziskovalci trdijo, da na mačjo meto reagirajo vse mačke, le da nekatere bolj pasivno, burnost odziva pa naj bi bila odvisna od spola, starosti in tega, ali je bila žival sterilizirana.
Je mačja meta droga?
Vsekakor mačja meta privlači veliko mačk, zato jo lastniki v posušeni obliki uporabljajo, da svoje ljubljenčke navajajo na določene prostore oziroma predmete, kot je na primer praskalnik, in tako obvarujejo dragoceno sedežno garnituro. Pogosto jo podtikajo tudi med priljubljene igrače ali jo posadijo na vrtu in tako domnevno popestrijo mačje življenje.
Kajenje mačje mete pri ljudeh povzroča podobne učinke kot marihuana ali LSD, zato je prav mogoče, da to velja tudi za mačke, čeprav omama zaradi različne zgradbe možganov morda doživljajo drugače.
Čeprav dokazi potrjujejo, da ima mačja meta prijetne učinke, ljudje dobro vemo, da ni vse, kar nam je všeč oziroma nas privlači, tudi dobro za nas.
Nedavna študija razkriva, da nepetalakton zvišuje ravni peptidnih hormonov, ki vzbujajo občutke ugodja, kar nakazuje, da bi mačja meta res lahko imela precej blagodejne učinke na mačke. Avtorji so še odkrili, da nepetalakton pri mačkah odganja komarje, kar bi lahko pojasnilo, zakaj so te živali skozi evolucijo razvile ljubezen do te rastline.
Je omogočanje uživanja kruto?
Čeprav dokazi potrjujejo, da ima mačja meta prijetne učinke, ljudje dobro vemo, da ni vse, kar nam je všeč oziroma nas privlači, tudi dobro za nas. Razburjenje in spremenjeno stanje zavesti, ki, kot kaže, doletita vsaj nekatere bolj dojemljive živali, morda nista vedno dobrodošla.
Kadar so mačke prestrašene ali negotove, običajno iščejo zavetje, ne pa poživila. V takšnih okoliščinah je verjetno zadnja stvar, ki si jo želijo, transcendentna halucinogena izkušnja.
Mačje norčije nas gotovo zabavajo, a bi se morali pri tem iskreno vprašati, ali jih k temu spodbujamo v njihovo dobro ali pa morda le zaradi lastnega veselja. Poleg tega v trenutkih, ko so pod vplivom mačje mete, živali ni priporočljivo še dodatno vznemirjati z božanjem, vsekakor pa moramo vedno dopustiti, da mačka zavrne ponujene substance.
Če se že odločimo, da bomo domači ljubljenki ponudili mačjo meto, naj bo to v mirnem okolju, ki ni njen običajni teritorij, predvsem se izogibajmo prostorom, kjer spi ali je. Pa omogočimo ji, da sama izbere čas, ko se bo omamila.
–––
Lauren Finka je podoktorska raziskovalka na Univerzi Nottingham Trent, članica Mednarodne organizacije za zaščito mačk ter svetovalka zavetišča za pse in mačke Battersea. Članek je bil objavljen na spletni strani theconversation.org.
