Nagrada za slovenskega matematika in računalničarja
Nagrada za slovenskega matematika in računalničarja
Doc. dr. Matija Pretnar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko je letošnji dobitnik prestižne nagrade na področju programske opreme test of time award. Podeljuje jo evropska krovna konferenca o teoriji in praksi programske opreme ETAPS. Pretnar si nagrado deli s kolegom in mentorjem, prof. dr. Gordonom D. Plotkinom z edinburške univerze. Prejela sta jo za predikcijo izpred desetih let, in sicer na področju razvoja programskih jezikov.
»Računalnike, na primer take v avtomobilih, programiramo prek osnovnih ukazov (prižgi luč, izmeri trenutno hitrost, zmanjšaj dotok goriva …), ki jih sestavljamo v strukture, kot so pogojni stavki (če je trenutna hitrost večja od tiste na tempomatu, zmanjšaj dotok goriva) ali zanke (ob pritisku na gumb za zaklep trikrat ponovi tole: prižgi žaromete, ugasni žaromete). V nagrajenem članku sva z mentorjem predstavila novo tako strukturo, prestreznike učinkov. Z njimi lahko na preprost način izrazimo več do zdaj znanih konstruktov, na primer sistematično preiskovanje vseh možnih stanj ali pa sočasno izvajanje več ukazov, kar je danes, ko se programi izvajajo tako lokalno kot v oblaku, še posebej koristno,« je povedal Pretnar, ki na Fakulteti za matematiko in fiziko poučuje večinoma računalniške predmete.
Hubble opazoval orjaški komet
S pomočjo Hubblovega teleskopa so astronomi ugotovili velikost jedra kometa C/2014 UN271 (Bernardinelli-Bernstein). Njegov premer je okoli 128 kilometrov, masa pa 500 bilijonov ton. Komet je največji, ki so ga do zdaj opazovali, je kar okoli 50-krat širši od večine znanih kometov, pojasnjujejo na spletni strani teleskopa. S hitrostjo 35.000 kilometrov na uro drvi v našo soseščino, a se nam ne bo nikoli zares približal. Mimo Sonca bo leta 2031, ko mu bo najbližje, odhitel na oddaljenosti 1,6 milijarde kilometrov, to je nekoliko več, kot je od nas oddaljen Saturn.
Komet sta odkrila astronoma Pedro Bernardinelli in Gary Bernstein v podatkih observatorija Cerro Tololo Inter-American v Čilu, prvič so ga opazovali novembra 2010, ko je bil od Sonca oddaljen 4,8 milijarde kilometrov. Astronomi so menili, da bi lahko šlo za pravega orjaka zaradi svetlosti, vendar so kometi vseeno precej majhni, da bi lahko s take oddaljenosti izvedeli podrobnosti.
Še posebej, ker je jedro kometa skrito v komi, tako so si pri določevanju velikosti pomagali s podatki več teleskopov in primerjavo svetlosti. Astronomi še dodajajo, da je velikan morda le vrh ledene gore in da se na obronkih osončja lahko skrivajo še večji kometi, ki jih bodo lahko odkrivali šele zdaj z najnovejšimi teleskopi. Komet proti Soncu potuje že več kot milijon let, izviral pa naj bi iz Oortovega oblaka, kjer naj bi bilo na milijarde kometov.
Do zdaj Oortovega oblaka niso neposredno opazili, zato ostaja le hipotetično gnezdo kometov, notranji rob oblaka naj bi bil od Sonca oddaljen okoli 2000 astronomskih enot (ena enota je 150 milijonov kilometrov), zunanji rob oblaka, ki naj bi bil ostanek meglice, iz katere je nastalo naše osončje, pa naj bi segal skoraj do Soncu najbližjega zvezdnega sistema Alfa Kentavra.
Natisnjena kost
Dandanes si lahko s 3D-tiskanjem ustvarimo orodje, igrače, pohištvo, celo hišo. Kaj pa nov organ? Na fotografiji je umetna kost, ki so jo natisnili v raziskovalnem programu Evropske vesoljske agencije, pri kateri menijo, da bo ta tehnologija ključna pri zdravstvenih težavah bodočih astronavtov, delujočih na Marsu.
Tridimenzionalno biotiskanje je vsekakor tehnika prihodnosti, možnosti so neizmerne, vendar smo za zdaj še daleč od funkcionalnih organov, namenjenih za presaditev. Razlog je jasen: zapletena sestava. Srce in ledvice, denimo, so prepredeni z drobnimi žilicami in drugimi strukturami in sedanja tehnologija še ni sposobna posnemati narave, lažje in uspešneje pa tiskajo bolj preproste človeške dele, denimo ušesa, kosti in mišično tkivo. Pogosto takšna tkiva uporabljajo za laboratorijske teste različnih zdravil.
Pri vesoljskih agencijah so pomagali oziroma so bili ključni igralci pri razvoju marsikatere tehnologije, ki je danes del našega vsakdanjika. Tako pri Esi pojasnjujejo, da bodo imeli astronavti v breztežnostnem prostoru oziroma na nebesnih telesih z zmanjšano težnostjo manjšo gostoto kosti in s tem večje možnosti za poškodbe in zlome. Veliko truda seveda vlagajo v preprečevanje neželenih posledic za človeško telo, prav tako v postopke, kako bi zdravili zlome, opekline in druge poškodbe, ki se bodo dogajale tudi na Marsu.
Ideja biotiska je, da bi iz lastnih celic ustvarjali nove »rezervne dele«, ki jih telo ne bi zavrnilo. V Esinem projektu so že tako zahtevno nalogo naredili še nekoliko težjo, kostno tkivo so namreč natisnili od zgoraj navzdol, saj so posnemali breztežnost. Osnovni plazmi so med drugim dodali metilcelulozo, da je bila plazma zgoščena, poleg tega še kalcijev fosfat kot kostni »cement«.
Mladi naravoslovci odlični
Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije je na daljavo potekalo tradicionalno tekmovanje mladih znanstvenikov naravoslovnih znanosti. Na letošnji 28. izvedbi so sodelovali tekmovalci, stari od 14 do 19 let, iz 16 držav z 81 raziskovalnimi nalogami. Slovenski naravoslovci so si skupno priborili dve zlati in dve bronasti priznanji. Šestčlansko ekipo je vodila in pripravljala mentorica Vesna Fabjan z zavoda Videja.
Zlato priznanje so osvojili Vid Kavčič z gimnazije Bežigrad v Ljubljani za nalogo Analiza vode izvirov nahajališč črne človeške ribice ter Domen Bogdan in Tamara Kolerič z ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča za nalogo Pilotske meritve mikroplastike v sladkovodnih ribah rdečeokah (Rutilus rutilus) v porečju reke Mure na območju Slovenije, vsi v kategoriji ekologija. Bronasto priznanje pa sta prejela Anže Jaklič z ljubljanske osnovne šole Danile Kumar za nalogo Sončni koledar v kategoriji fizika in Gaja Đukanović Babič z mariborske II. gimnazije za nalogo Podatkovno rudarjenje instagram objav o Mariboru v kategoriji računalništvo in informatika. Ekipo naših mladih raziskovalcev je z nalogo na področju matematike Problem n kraljic dopolnjeval še Jaka Slapar, dijak ljubljanske gimnazije Vič.
