Najdlje delujoči satelit drugega planeta
Zaradi letnice izstrelitve je dobil ime po znanstvenofantastičnem romanu Arthurja C. Clarka.
Odpri galerijo
Foto Nasa
2001 Mars Odyssey je rekorder, ko govorimo o delovanju v orbiti planeta, ki ni Zemlja. Njegova glavna naloga je proučevanje površja in atmosfere Marsa ter sevanja, ki je lahko nevarno za prihodnje človeške odprave, hkrati pa deluje kot relejni satelit za landerje in roverje, in sicer za delujoči rover Curiosity, v preteklosti pa je tudi za roverja Spirit in Opportunity in lander Phoenix.
Satelit je bil del projekta Mars Surveyor 2001, v katerem so načrtovali, da bodo k sosednjemu planetu poslali orbiter in lander, a po reorganizaciji programa za raziskovanje Marsa so pri Nasi ohranili le načrte za satelit, ki bi deloval tri leta. Zaradi letnice izstrelitve je dobil ime po znanstvenofantastičnem romanu Arthurja C. Clarka in kasneje tudi filmski uspešnici Stanleyja Kubricka 2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey). Clarke je bil nad odločitvijo Nase navdušen.
Izstrelitev: 7. aprila 2001
Satelit so izstrelili 7. aprila 2001. Med potovanjem niso mogli vzpostaviti stika z instrumentom MARIE za merjenje sevanja, zato so ga avgusta 2001 ponastavili v stanje hibernacije, marca 2002 pa so ga uspešno obudili.
Dobrih šest mesecev po izstrelitvi s Cape Canaverala se je 24. oktobra 2001 z 19 sekund dolgim prižigom motorjev za zaviranje utiril v Marsovo orbito. Sprva je bila njegova orbita zelo jajčasta, saj se je površju približal na vsega 272 kilometrov, nato pa se je oddaljil na razdaljo 26.818 kilometrov. S pomočjo zračnega zaviranja so v sicer zelo tanki atmosferi orbito postopno preoblikovali in satelit je od 30. januarja 2002 v skoraj sončnosinhroni polarni orbiti 400 kilometrov nad površjem. S tem načinom zaviranja vesoljska plovila prihranijo veliko goriva.
Plovilo, ki ima tri glavne znanstvene instrumente (kamero za vidno in infrardečo svetlobo THEMIS, spektrometer gamažarkov GRS in merilnik sevanja MARIE) je z znanstvenim zbiranjem podatkov začelo 19. februarja 2002 in že kmalu postreglo z izjemnim odkritjem. Maja 2002 so namreč objavili, da je sonda odkrila veliko vodika v prsti, kar morda nakazuje, da je pod površjem led. Na jugu planeta je na več kot 200 krajih našla dokaze o usedlinah soli, kar pomeni, da je bilo tam pred davnimi časi obilo vode. Iz kar 21.000 posnetkov kamere so strokovnjaki sestavili zemljevid Marsa, na infrardečih posnetkih pa so odkrili vhode v jame, ki bi bile morda lahko primerna območja za postavitev raziskovalnih postaj za ljudi.
Avgusta 2004 je Mars Odyssey uspešno opravil začrtane naloge, a so nato njegovo odpravo iz leta v leto podaljševali. Decembra 2016 je naletel na nekaj težav z orientacijo, a so ga že mesec kasneje znova spravili v polno delovanje, ki naj bi se, če ne bo kakšne nepredvidene okvare, nadaljevalo vsaj do leta 2025.
Satelit je bil del projekta Mars Surveyor 2001, v katerem so načrtovali, da bodo k sosednjemu planetu poslali orbiter in lander, a po reorganizaciji programa za raziskovanje Marsa so pri Nasi ohranili le načrte za satelit, ki bi deloval tri leta. Zaradi letnice izstrelitve je dobil ime po znanstvenofantastičnem romanu Arthurja C. Clarka in kasneje tudi filmski uspešnici Stanleyja Kubricka 2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey). Clarke je bil nad odločitvijo Nase navdušen.
Izstrelitev: 7. aprila 2001
Masa: 376 kg (brez goriva)
Znanstveni instrumenti: fotoaparat, spektrometer, merilnik sevanja
Poslani posnetki: več kot 400.000
Višina orbite: 400 km
Satelit so izstrelili 7. aprila 2001. Med potovanjem niso mogli vzpostaviti stika z instrumentom MARIE za merjenje sevanja, zato so ga avgusta 2001 ponastavili v stanje hibernacije, marca 2002 pa so ga uspešno obudili.
Dobrih šest mesecev po izstrelitvi s Cape Canaverala se je 24. oktobra 2001 z 19 sekund dolgim prižigom motorjev za zaviranje utiril v Marsovo orbito. Sprva je bila njegova orbita zelo jajčasta, saj se je površju približal na vsega 272 kilometrov, nato pa se je oddaljil na razdaljo 26.818 kilometrov. S pomočjo zračnega zaviranja so v sicer zelo tanki atmosferi orbito postopno preoblikovali in satelit je od 30. januarja 2002 v skoraj sončnosinhroni polarni orbiti 400 kilometrov nad površjem. S tem načinom zaviranja vesoljska plovila prihranijo veliko goriva.
Plovilo, ki ima tri glavne znanstvene instrumente (kamero za vidno in infrardečo svetlobo THEMIS, spektrometer gamažarkov GRS in merilnik sevanja MARIE) je z znanstvenim zbiranjem podatkov začelo 19. februarja 2002 in že kmalu postreglo z izjemnim odkritjem. Maja 2002 so namreč objavili, da je sonda odkrila veliko vodika v prsti, kar morda nakazuje, da je pod površjem led. Na jugu planeta je na več kot 200 krajih našla dokaze o usedlinah soli, kar pomeni, da je bilo tam pred davnimi časi obilo vode. Iz kar 21.000 posnetkov kamere so strokovnjaki sestavili zemljevid Marsa, na infrardečih posnetkih pa so odkrili vhode v jame, ki bi bile morda lahko primerna območja za postavitev raziskovalnih postaj za ljudi.
Avgusta 2004 je Mars Odyssey uspešno opravil začrtane naloge, a so nato njegovo odpravo iz leta v leto podaljševali. Decembra 2016 je naletel na nekaj težav z orientacijo, a so ga že mesec kasneje znova spravili v polno delovanje, ki naj bi se, če ne bo kakšne nepredvidene okvare, nadaljevalo vsaj do leta 2025.
