Nova tehnologija za opozorilo pred epileptičnim napadom
Zaradi epileptičnega napada se lahko človek poškoduje tudi v vsakdanjih situacijah, ki se večini zdijo samoumevne. Pogosto se zaradi tega bolniki izogibajo običajnim dejavnostim, kot so kolesarjenje, plavanje in hoja po strmih klancih. Z novim medicinskim pripomočkom pa bodo ljudje z epilepsijo lahko že v bližnji prihodnosti prejeli opozorilo minuto pred napadom.
Inženir robotike dr. David Blánquez je navdih za izum slušalke dobil iz zelo osebnih razlogov. »Ta projekt smo začeli zaradi moje hčerke Marine, ki ima epilepsijo. Marina je doživela veliko napadov v različnih situacijah in nekateri so bili zanjo zelo nevarni,« je povedal Blánquez, glavni izvršni direktor španskega podjetja MJN Neuro, kjer so razvili slušalko, ki je v nekaterih evropskih državah že na voljo.
Slušalka pošlje signal aplikaciji na bolnikovem mobilnem telefonu, da se bo verjetno zgodil napad. Opozori lahko tudi družinskega člana ali skrbnika. Pripomoček namreč nenehno spremlja človekovo možgansko aktivnost z uporabo elektroencefalograma, zbira ključne zdravstvene podatke in gradi algoritem, ki sčasoma postane vse boljši pri odkrivanju znakov bližajočega se napada.
Splošni cilj je zagotoviti opozorilo vsaj minuto pred napadom, je pojasnil Blánquez, nekateri uporabniki pa ga lahko prejmejo še prej. »Algoritem prilagajamo posameznemu bolniku, saj so možgani vsakega človeka z epilepsijo drugačni,« je dejal.
Epilepsija je nevrološka bolezen, ki po vsem svetu prizadene približno 50 milijonov ljudi ali odstotek svetovnega prebivalstva. Približno šest milijonov ljudi v Evropi ima to bolezen, ki je lahko posledica genetike, poškodbe glave, virusnih okužb ali poškodb pred rojstvom. Za približno polovico primerov ni mogoče najti razlage. Le približno eden od 20 ljudi prepozna znake napada, še preden se ta zgodi.
Nenadna smrt
V redkih primerih epilepsija povzroči smrt tudi pri na videz zdravih otrocih in mladih odraslih. Dr. Esther Rodriguez-Villegas, inženirka elektrotehnike na univerzi Imperial College London, išče rešitve v okviru projekta Nosudep, ki ga financira EU. Projekt se je začel leta 2017, trajal pa bo do leta 2024.
Nenadna smrt prizadene približno enega od tisoč ljudi z epilepsijo, največkrat v starostni skupini od 21 do 40 let, je pojasnila dr. Rodriguez-Villegas. V preteklih študijah so odkrili povezavo med epilepsijo in spalno apnejo oziroma motnjami dihanja med spanjem. Spalna apneja je pogosto prezrta bolezen, ki poslabša kakovost življenja, saj se bolniki pogosto zbujajo utrujeni, z glavobolom, zaradi apneje se poveča tudi možnost kapi, demence in drugih bolezni. Apneja je izraz za prekinitve dihanja, ki trajajo najmanj deset sekund. Najpogostejša je obstruktivna, ki je posledica ovire v zgornjih dihalih, centralno pa povzročajo zmanjšani impulzi možganov za dihanje. Večinoma speči po nekaj sekundah znova začne normalno dihati, pri nekaterih ljudeh z epilepsijo pa se zdi, da možgani preprosto ne znajo pritisniti gumba za ponovni zagon.
»Spoznala sem svojce ljudi, ki so umrli nenadne in nepričakovane smrti zaradi epilepsije,« je dejala dr. Rodriguez-Villegas. »In odločila sem se, da želim pomagati.« Njen načrt je bil oblikovati nemoteč pripomoček, ki bi ga pacienti nosili ponoči in bi njih ali družinskega člana opozoril, ko bi se pojavila težava.
Toda ker gre za pionirsko raziskavo in ne za razvoj novega izdelka, je morala dr. Rodriguez-Villegas upoštevati nove klinične dokaze, ki so zadevo dodatno zapletli. »Mislila sem, da bi to lahko storili tako, da bi spremljali apnejo, zdaj pa vem, da je stvar bolj zapletena,« je dejala. Velik izziv je razviti pripomoček, ki ob treh zjutraj staršem ne bo dajal lažnih alarmov, da njihovemu otroku grozi smrt. Biti mora zelo zanesljiv.
»Opazili smo, da imajo bolniki z epilepsijo apnejo med spanjem, vendar je velika večina apnej dejansko zelo kratkih,« je pojasnila. Pripomoček bi moral ta kratka obdobja prezreti, da lažni alarmi ne bi povzročali nepotrebnih skrbi in ljudi odvrnili od uporabe pripomočka. Trenutno si dr. Rodriguez-Villegas želi izdelati alarmni sistem, ki bo imel čim manj napak. Temeljil bi na podatkih iz pripomočka, ki bi spremljal dihanje, srčni ritem, nasičenost krvi s kisikom, zvoke in celo položaj med spanjem. Dr. Rodriguez-Villegas je še povedala, da bo takšen pripomoček, ki bi ga lahko nosili okrog vratu ali na vratu, v najboljšem primeru na voljo čez pet let. Vendar je nakazala, da utegne razvoj trajati še dlje.
–––
Raziskave, omenjene v članku, je financiral Evropski raziskovalni svet. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.
