Opazovalec rentgenskih virov v vesolju
Drugi od treh Nasinih visokoenergijskih astrofizikalnih observatorijev, HEAO-2, po izstrelitvi preimenovan v Einsteinov observatorij, je bil prvi rentgenski teleskop, namenjen slikanju rentgenskih virov v vesolju, navajajo pri Nasi. Občutljivost teleskopa je bila nekaj stokrat večja kot pri predhodnikih, zato je lahko snemal razpršeno sevanje in odkrival šibke vire. Vesoljsko plovilo, ki je delovalo med letoma 1978 in 1981, je omogočilo pomembna opazovanja pulzarjev, ostankov supernov, supermasivnih črnih lukenj v drugih galaksijah in drugih nebesnih teles, s čimer je utrlo pot Nasinemu rentgenskemu observatoriju Chandra. Rentgenski teleskop so zasnovali raziskovalci centra za astrofiziko na Harvardu. Kot so še zapisali na spletni strani Nase, je teleskop vsekakor pretresel in korenito spremenil rentgensko astronomijo. Med drugim je prvič v visokoresolucijski spektroskopiji opazoval ostanke supernov, posnel je številne rentgenske vire v sosednjih galaksijah, Andromedi ter obeh Magellanovih oblakih, zaznal je rentgenske curke v galaksijah Kentaver A in M87.
Večino rentgenskih žarkov Zemljina atmosfera blokira, tako morajo teleskope poslati v orbito. Einsteinov observatorij je bil drugih, ki so ga pri Nasi poslali v vesolje, po solarnem rentgenskem teleskopu na vesoljski postaji Skylab, bil je prvi, ki je lahko opazoval vire zunaj našega osončja. Nasa je zgradila še dva visokoenergijska observatorija, HEAO 1 in HEAO 3, vendar sta bila ta namenjena opazovanja žarkov gama.
Einsteinov observatorij se je pokvaril po treh letih delovanja, odpovedal mu je sistem za nadzor in tako ga niso mogli več usmerjati. Leto kasneje ga je potegnilo v atmosfero, kjer je zgorel.
