Presejalni pregledi za odkrivanje raka rešujejo življenja

Skupina znanstvenikov pri EU priporoča uvedbo novih presejalnih testov in posodobitev dosedanjih.
Fotografija: Strokovnjaki svetujejo, da bi s presejalnimi pregledi z mamografijo morali začeti že pri ženska v srednjih in poznih 40. letih. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Strokovnjaki svetujejo, da bi s presejalnimi pregledi z mamografijo morali začeti že pri ženska v srednjih in poznih 40. letih. FOTO: Shutterstock

Leta 2020 je bilo v Evropski uniji 2,7 milijona državljanov z diagnozo raka, 1,3 milijona pa jih je zaradi raka umrlo. V večini držav EU so vpeljali presejalne preglede za raka materničnega vratu, raka dojke ter raka debelega črevesa in danke. Strokovnjaki predlagajo, da bi presejalnim programom dodali še preglede pljuč in prostate. Zgodnja diagnoza namreč lahko reši življenje.

»Pljučnega raka lahko odkrijemo le po simptomih,« poudarja prof. Harry de Koning, raziskovalec rakavih obolenj v medicinskem centru Erasmus na Nizozemskem. Če človek vztrajno kašlja ali izkašljuje kri, je rak na žalost verjetno že zelo napredoval, kar pomeni malo možnosti za ozdravljenje. Računalniška tomografija ali preiskava CT z majhnimi odmerki sevanja lahko odkrije od 85 do 90 odstotkov primerov pljučnega raka štiri leta pred hudimi simptomi. Če odkrijemo raka dovolj zgodaj, lahko z robotsko kirurgijo z majhnimi zarezi odstranimo le del pacientovih pljuč in ozdravimo bolezen, pojasnjuje de Koning. Zdaj obstajajo trdni dokazi, ki kažejo na smiselnost uvedbe presejalnega pregleda pljuč z računalniško tomografijo za trenutne in nekdanje kadilce. To lahko najbolj vpliva na število rešenih življenj.

Presejalni pregled za ugotavljanje raka na pljučih bo zdravnikom med drugim dal možnost, da se s kadilci pogovorijo o prenehanju kajenja. »Tudi tisti, ki so nehali kaditi pred 30 ali 40 leti, so na žalost še vedno izpostavljeni tveganju za pojav pljučnega raka,« razlaga de Koning, ki je sodeloval v strokovnih razpravah o presejalnih pregledih.

Pristop do presejalnih pregledov se razlikuje med državami in regijami, pravi dr. Éva Kondorosi, biokemičarka in profesorica na centru za biološke raziskave pri madžarski znanstveni akademiji, članica skupine glavnih znanstvenih svetovalcev pri evropski komisiji, ki je pomagala voditi ocenjevanje. »Veliko razlik je v porabi cigaret in tudi pojavnosti pljučnega raka,« poudarja, zato bodo morale države oblikovati svoje programe.

»Populacijski programi presejalnih pregledov za raka so glavno orodje za zgodnje odkrivanje te bolezni, kar daje najboljše možnosti za preživetje,« je dejala dr. Kondrosi v podporo znanstvenemu mnenju, objavljenemu v začetku marca.

Krvne preiskave za odkrivanje raka prostate

Drugo priporočilo, ki ga je pripravila skupina mehanizma za znanstvene nasvete EU, je odkrivanje raka prostate s krvnimi preiskavami. Čeprav je bil v preteklosti sporen, je test, ki temelji na odkrivanju antigena, specifičnega za prostato (PSA), zelo učinkovit pri prepoznavanju moških, ki bi jim lahko koristile nadaljnje preiskave z magnetno resonanco (MRI).

Pomembno je vedeti, koga pregledati. Tako kot pri pljučnem raku se simptomi raka prostate pojavijo šele, ko je bolezen v pozni fazi. »Zato je treba te teste opraviti prej, da ga prej odkrijemo,« poudarja prof. de Koning, ki je sopredsedoval strokovni skupini.

image_alt
Za rakom dojk lahko zboli vsaka ženska

S pregledi bi morali začeti prej

Do nedavnega se je večina presejalnih programov za raka dojke v Evropi začela pri ženskah, starih 50 let ali več. Danes strokovnjaki svetujejo, da se mora s presejalnimi pregledi z mamografijo začeti pri ženskah v srednjih in poznih 40. letih, pri ženskah z gostim tkivom dojk pa je treba razmisliti o slikanju z magnetno resonanco. Približno desetina žensk ima posebej gosto tkivo dojk, zato je raka težko odkriti z mamografom. »Testiranje, ki smo ga izvedli na Nizozemskem, je pokazalo, kako pomembno je izvajati presejalne preglede z magnetno resonanco pri teh ženskah,« pojasnjuje de Koning. Po mnenju strokovne skupine bi z vlaganjem dodatnih sredstev v slikanje z magnetno resonanco rešili življenja in tudi prihranili.

Pri presejalnih programih za odkrivanje raka materničnega vratu pa priporočajo testiranje na prisotnost sevov humanega papiloma virusa (HPV), povezanega s tem rakom. »Rak materničnega vratu se redko pojavi brez okužbe s HPV,« pojasnjuje de Koning. »Testiranje na HPV je bolj občutljivo in učinkovitejše od PAP-testa.« Če se odkrije HPV, je žensko treba poslati na dodatne preiskave. Vsekakor pa strokovnjaki upajo, da bodo to vrsto raka izkoreninili s cepivi proti HPV.

Peto priporočilo je namenjeno presejalnemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke. Svetujejo prehod na fekalni imunokemični test, pa tudi prilagoditev tega, kaj je pozitiven test, in pogostost testiranja glede na starost, spol in rezultate prejšnjih testov. »V marsikateri državi lahko zdaj ta test opravite sami in ga pošljete nazaj v laboratorij,« pravi de Koning.

Reševanje življenj

Strokovna skupina je proučila še več drugih vrst raka, da bi ugotovila, ali so presejalni pregledi upravičeni. A dokazov, ki bi podpirali presejalne preglede za raka požiralnika, trebušne slinavke ali jajčnikov, ni bilo dovolj. »Izpeljano je bilo veliko testiranje za odkrivanje raka jajčnikov, vendar raziskovalcem preprosto ni uspelo odkriti raka jajčnikov prej,« pojasnjuje de Koning, kar je žalostno, saj je rak jajčnikov pogosto usoden. Dr. Kondorosi dodaja, da je raka trebušne slinavke težko prepoznati in je prav tako pogosto usoden v nekaj mesecih po diagnozi. »Če bi se naučili, kako ga prepoznati, bi rešili veliko življenj,« poudarja. Trenutno poteka klinično testiranje, v katerem proučujejo krvni test za to obliko raka, zato bi se smernice v letu ali dveh lahko spremenile.

Strokovnjaki razmišljajo tudi o presejalnem pregledu za odkrivanje raka na želodcu, vendar ukrepanje po vsej Evropi ni bilo priporočeno. »Stopnja pojavnosti se med državami razlikuje,« pojasnjuje Kondorosijeva. »Veliko višja je v baltskih državah in na Portugalskem.« V teh državah bi lahko razmislili o testu za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki je glavni vzrok za raka želodca, zlasti zato, ker je to okužbo precej preprosto zdraviti.

–––

Raziskave, omenjene v članku, je financirala Evropska unija. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.

Preberite še:

Komentarji: