Prvi krilati plazilci najverjetneje leteli precej nerodno
Kako hitro so pri letenju prvih plazilcev delovali naravni zakoni?
Odpri galerijo
Umetniška upodobitev različnih pterozavrov pred 150 milijoni leti FOTO: Mark Witton / UNIVERSITY OF BIRMINGHAM / AFP
Analize fosilov prvih letečih plazilcev so pokazale, da so bili sprva v zraku precej nerodni in niso bili sposobni preleteti več kot le nekaj metrov. Pterozavri, med njimi pterodaktil, so bili največje živali, ki so osvojile nebo. Pojavili so se pred okoli 245 milijoni leti, v 150 milijonih letih so pridobili čedalje boljše sposobnosti letenja, in nato izginili ob velikem izumrtju dinozavrov in drugih vrst pred 66 milijoni leti.
Znanstveniki z univerz v Readingu, Lincolnu in Bristolu so iz velikosti kosti v krilih, telesni masi različnih letečih plazilcev in metabolizma sodobnih ptic ugotavljali, koliko energije so pterozavri porabili za polet in koliko časa so se sploh uspeli obdržati v zraku. Študija, objavljena v reviji Nature, je pokazala, da ni šlo za evolucijski preskok, ampak za počasne izboljšave.
»Prvi pterozavri so leteli, a zelo nerodno. Morda so splezali na drevo in nato preskakovali z drevesa na drevo, niso pa preleteli večjih razdalj,« je pojasnil Chris Venditti, evolucijski biolog z univerze v Readingu. Pterozavri so bili raznolika skupina krilatih plazilcev, nekateri so bili veliki kot vrabec, drugi pa so imeli razpon kril kot letalo. Pri poznejših vrstah so se po Vendittijevih besedah krila podaljšala relativno na dolžino telesa in tako se je povečala učinkovitost: »Postali so veliki in elegantni letalci, morda so migrirali tudi po več sto kilometrov.«
Znanstveniki so dlje časa ugibali, kako hitra je bila prilagoditev. »Nekako si mislimo, da se je letenje kar nekako pojavilo, a treba je bilo preplezati velik hrib, da so lahko bitja letela,« je dejal.
Pregledali so 75 vrst letečih plazilcev in modeli so pokazali, da se je njihovo telo v 150 milijonih letih toliko spremenilo, da so porabili 50 odstotkov manj energije kot prva bitja te vrste. So pa postali tudi večji, saj se jim je masa povečala za okoli desetkrat in so nekateri tehtali več kot 300 kilogramov.
Našli so tudi dokaze, da se je pri nekaterih vrstah, denimo pri skupini Azhdarchoidea, krila niso podaljšala, ampak so glede na velikost trupa ostala kratka in živali so ostale nerodne letalke. Verjetno zanje letenje ni bilo ključnega pomena za preživetje.
Znanstveniki z univerz v Readingu, Lincolnu in Bristolu so iz velikosti kosti v krilih, telesni masi različnih letečih plazilcev in metabolizma sodobnih ptic ugotavljali, koliko energije so pterozavri porabili za polet in koliko časa so se sploh uspeli obdržati v zraku. Študija, objavljena v reviji Nature, je pokazala, da ni šlo za evolucijski preskok, ampak za počasne izboljšave.
»Prvi pterozavri so leteli, a zelo nerodno. Morda so splezali na drevo in nato preskakovali z drevesa na drevo, niso pa preleteli večjih razdalj,« je pojasnil Chris Venditti, evolucijski biolog z univerze v Readingu. Pterozavri so bili raznolika skupina krilatih plazilcev, nekateri so bili veliki kot vrabec, drugi pa so imeli razpon kril kot letalo. Pri poznejših vrstah so se po Vendittijevih besedah krila podaljšala relativno na dolžino telesa in tako se je povečala učinkovitost: »Postali so veliki in elegantni letalci, morda so migrirali tudi po več sto kilometrov.«
Kost enega izmed pterozavrov. FOTO: Pascal Pavani / AFP
Znanstveniki so dlje časa ugibali, kako hitra je bila prilagoditev. »Nekako si mislimo, da se je letenje kar nekako pojavilo, a treba je bilo preplezati velik hrib, da so lahko bitja letela,« je dejal.
Pregledali so 75 vrst letečih plazilcev in modeli so pokazali, da se je njihovo telo v 150 milijonih letih toliko spremenilo, da so porabili 50 odstotkov manj energije kot prva bitja te vrste. So pa postali tudi večji, saj se jim je masa povečala za okoli desetkrat in so nekateri tehtali več kot 300 kilogramov.
Našli so tudi dokaze, da se je pri nekaterih vrstah, denimo pri skupini Azhdarchoidea, krila niso podaljšala, ampak so glede na velikost trupa ostala kratka in živali so ostale nerodne letalke. Verjetno zanje letenje ni bilo ključnega pomena za preživetje.
