Satelit, ki riše tridimenzionalni zemljevid Galaksije
Gaia redno fotografira milijardo zvezd v Rimski cesti.
Odpri galerijo
Gain teleskop je skrit za senčnikom s premerom 10 metrov.
Naloga evropskega satelita Gaia je ustvariti največji in najbolj natančen tridimenzionalni zemljevid Rimske ceste, saj pregleduje odstotek od 100 milijard zvezd, ob tem pa raziskuje tudi sestavo, oblikovanje in evolucijo Galaksije.
Satelit je svoje instrumente – dvojni teleskop, spektrometer in fotometer – v vsako od milijarde zvezd usmeril 70-krat in tako zabeležil razlike v svetlosti in položaju zvezde. Ob tem Gaia pridobiva podatke o dvojnih zvezdah, iskala je ozvezdja, od koder bi lahko izviral najbolj znani medzvezdni obiskovalec 'Oumuamua, razkrila pa je tudi, da je naša galaksija na robu ukrivljena zaradi trka z drugo galaksijo.
Evropska vesoljska agencija je do zdaj predstavila dva paketa podatkov, enega septembra 2016, drugega aprila 2018, drugi paket je vseboval podatke o mestu in svetlosti kar 1,7 milijarde zvezd. Končne rezultate sicer še pripravljajo za objavo.
Gaio so poslali v drugo Lagrangeevo točko. L2 je od Zemlje oddaljena 1,5 milijona kilometrov in je na nasprotni strani Sonca ter se z Zemljo vrti okoli Sonca. Prednost te točke je, da Zemlja zastira motečo sončevo svetlobo. Da se satelit obdrži v orbiti, mora vsak mesec opraviti majhne popravljalne manevre.
Gaia ni prva odprava, ki oblikuje zemljevid neba. Leta 1989 je Esa izstrelila satelit Hipparcos, ki je v prvem katalogu zelo natančno mapiral okoli 118 tisoč zvezd, v drugem pa več kot dva milijona, a z manjšo natančnostjo. Med drugim so ti podatki astronomom omogočili, da so natančneje določili starost vesolja. Gaia je močno presegla predhodnika, saj lokacijo in gibanje zvezde določa kar 200-krat natančneje od Hipparcosa. Spremembe pozicije in gibanja se merijo v zelo majhnih kotih.
V odpravo je vključena tudi Slovenija, naši znanstveniki so sodelovali pri določanju programa opazovanja dvojnih zvezd in prispevali del računalniške kode za obdelavo podatkov s spektroskopa.
Satelit je svoje instrumente – dvojni teleskop, spektrometer in fotometer – v vsako od milijarde zvezd usmeril 70-krat in tako zabeležil razlike v svetlosti in položaju zvezde. Ob tem Gaia pridobiva podatke o dvojnih zvezdah, iskala je ozvezdja, od koder bi lahko izviral najbolj znani medzvezdni obiskovalec 'Oumuamua, razkrila pa je tudi, da je naša galaksija na robu ukrivljena zaradi trka z drugo galaksijo.
- Izstrelitev: 19. decembra 2013
- Masa: 1392 kg
- Mere: 4,6 m × 2,3 m
- Oddaljenost od Zemlje: 1,5 milijona kilometrov
- Napajanje: 12,8 m2 sončnih celic
- Moč: 1910 W
Milijon in pol kilometrov daleč od doma
Evropska vesoljska agencija je do zdaj predstavila dva paketa podatkov, enega septembra 2016, drugega aprila 2018, drugi paket je vseboval podatke o mestu in svetlosti kar 1,7 milijarde zvezd. Končne rezultate sicer še pripravljajo za objavo.
Gaio so poslali v drugo Lagrangeevo točko. L2 je od Zemlje oddaljena 1,5 milijona kilometrov in je na nasprotni strani Sonca ter se z Zemljo vrti okoli Sonca. Prednost te točke je, da Zemlja zastira motečo sončevo svetlobo. Da se satelit obdrži v orbiti, mora vsak mesec opraviti majhne popravljalne manevre.
Pri Gaii sodeluje tudi Slovenija
Gaia ni prva odprava, ki oblikuje zemljevid neba. Leta 1989 je Esa izstrelila satelit Hipparcos, ki je v prvem katalogu zelo natančno mapiral okoli 118 tisoč zvezd, v drugem pa več kot dva milijona, a z manjšo natančnostjo. Med drugim so ti podatki astronomom omogočili, da so natančneje določili starost vesolja. Gaia je močno presegla predhodnika, saj lokacijo in gibanje zvezde določa kar 200-krat natančneje od Hipparcosa. Spremembe pozicije in gibanja se merijo v zelo majhnih kotih.
V odpravo je vključena tudi Slovenija, naši znanstveniki so sodelovali pri določanju programa opazovanja dvojnih zvezd in prispevali del računalniške kode za obdelavo podatkov s spektroskopa.
