»Slep« robot brez težav skozi vse ovire (VIDEO)
Tretja generacija robota, ki ga razvija MIT, se zanaša predvsem na otip in ne vidno zaznavo okolice, ki bi jo pridobival prek kamer.
Odpri galerijo
Robot gepard. Foto Mit
Ameriški tehnološki inštitut iz Massachusettsa (MIT) predstavlja tretjo generacijo »geparda« (»cheeah«) – robota, ki so ga predstavili že pred štirimi leti. Okoli 40 kilogramov težak robot (velik je tako kot odrasel pes pasme labradorec) lahko skače, teče po razgibanem terenu, stopa po stopnicah, na katerih je kup ovir in se hitro uravnoteži po kakšnem trku. In vse to počne »slep«. Kot so pojasnili pri MIT, gre za to, da so ga oblikovali, da se njegovi algoritmi za premikanje zanašajo na otip in ne na vidno zaznavo okolja.
»Veliko je okoliščin, kjer se robot ne more zanašati le na vidne zaznave,« je poudaril profesor mehanike pri MIT Sngbae Kim. Ekipa želi, da se robot bolj zanaša na sam otip, ker je tako lahko hitrejši, kot bi bil v primeru zanašanja na kamere in druge instrumente za vidno zaznavo okolice. »Kaj, če stopi na nekaj, česar kamere ne vidijo? Kaj bo robot naredil takrat? Ne želimo, da bi bil robot odvisen od vida,« je ponazoril slabosti vidnih zaznav. »Gepard« lahko izvede različne težke naloge, ki jih človek ne more oziroma bi bile zanj prenevarne. »Nevarne, umazane ali zapletene naloge lahko opravijo roboti z oddaljenim nadzorom,« je dodal Kim.
Ekipa je zato razvila algoritme in senzorje, ki robot omogočajo, da se zaveda svojega telesa v prostoru. Dodali so mu algoritme za predvidevanje, ki preračunava možnosti ob dotiku z netrdno površino in se nato odloča, kako naj nadaljuje, da ne pade ali se spotakne. »Če mi zapremo oči in naredimo korak, že po naravi vemo, kje bi morala biti tla in se na to lahko pripravimo. Lahko pa se prepustimo zgolj otipu. Mi delamo nekaj podobnega, da kombiniramo več virov informacij, da robot določi, kdaj in kako naj stopi,« je pojasnil Kim.
Tako so »geparda« in njegove nove algoritme ter nove sposobnosti upogibanja, ki bi jih lahko primerjali z gibanjem mačke preden skoči, preskusili na poligonih.
Ekipa je robotu sicer dodala tudi kamere, da bo dobil tudi vizualne povratne informacije, a ga želijo čim bolje izučiti »slepega« gibanja.
»Veliko je okoliščin, kjer se robot ne more zanašati le na vidne zaznave,« je poudaril profesor mehanike pri MIT Sngbae Kim. Ekipa želi, da se robot bolj zanaša na sam otip, ker je tako lahko hitrejši, kot bi bil v primeru zanašanja na kamere in druge instrumente za vidno zaznavo okolice. »Kaj, če stopi na nekaj, česar kamere ne vidijo? Kaj bo robot naredil takrat? Ne želimo, da bi bil robot odvisen od vida,« je ponazoril slabosti vidnih zaznav. »Gepard« lahko izvede različne težke naloge, ki jih človek ne more oziroma bi bile zanj prenevarne. »Nevarne, umazane ali zapletene naloge lahko opravijo roboti z oddaljenim nadzorom,« je dodal Kim.
Ekipa je zato razvila algoritme in senzorje, ki robot omogočajo, da se zaveda svojega telesa v prostoru. Dodali so mu algoritme za predvidevanje, ki preračunava možnosti ob dotiku z netrdno površino in se nato odloča, kako naj nadaljuje, da ne pade ali se spotakne. »Če mi zapremo oči in naredimo korak, že po naravi vemo, kje bi morala biti tla in se na to lahko pripravimo. Lahko pa se prepustimo zgolj otipu. Mi delamo nekaj podobnega, da kombiniramo več virov informacij, da robot določi, kdaj in kako naj stopi,« je pojasnil Kim.
Tako so »geparda« in njegove nove algoritme ter nove sposobnosti upogibanja, ki bi jih lahko primerjali z gibanjem mačke preden skoči, preskusili na poligonih.
Ekipa je robotu sicer dodala tudi kamere, da bo dobil tudi vizualne povratne informacije, a ga želijo čim bolje izučiti »slepega« gibanja.
